Novice Svet24

"Moja ocena je, da če se bodo rezi nadaljevali, bo imelo to negativen vpliv na našo sposobnost zagotavljanja učinkovite obrambe in zaščite našega prebivalstva," je pred začetkom zasedanja dejal Rasmussen.

"Držite linijo, ustavite reze," je dejal generalni sekretar, ki je države članice pozval, naj povečajo izdatke za obrambo, ko bodo začele okrevati po gospodarski krizi, ki je močno pritisnila na proračune držav, zlasti evropskih.

Britanski obrambni minister Philip Hammond je pritrdil, da številne članice zavezništva ne zmorejo povečati obrambnih proračunov, a jih je pozval, naj to storijo, ko se bodo gospodarske razmere izboljšale. "Te zaveze ne slišim tako jasno, kot bi jo želel slišati," je opozoril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Vse članice Nata bi morale za obrambne izdatke namenjati vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), vendar ta cilj dosegajo le tri - ZDA, Grčija in Velika Britanija. Kar 19 zaveznic, tudi Slovenija, za obrambo namenja manj kot 1,5 odstotka BDP. Poleg tega je delež ZDA pri izdatkih članic Nata za obrambo vse večji. Od leta 2001 se je zvišal s 63 odstotkov na 77 odstotkov.

Zasedanje se bo nadaljevalo še v petek, ko se bo sestala komisija Nata in Ukrajine, prvič v zadnjih treh letih, razpravljali pa bodo tudi o Afganistanu. Govora bo predvsem o izzivih, povezanih z umikanjem bojnih sil iz dežele pod Hindukušem, o financiranju afganistanskih varnostnih sil po umiku teh sil in o novi misiji Nata, imenovani Odločna podpora, ki naj bi delovala v državi po umiku bojnih sil in katere prva naloga naj bi bila usposabljanje.

Rasmussen, ki je v preteklosti napovedoval, da bo koncept nove operacije pripravljen do februarja, je danes dejal, da je še nekaj časa za načrtovanje misije. "Pričakujem, da bo končna odločitev o velikosti in obsegu bodoče misije sprejeta v prihodnjih mesecih," je dejal.

Dvodnevnega zasedanja se udeležuje tudi slovenski obrambni minister Aleš Hojs.