Papež je novico o svojem odstopu osebno podal in to v latinščini. Razlog naj bi bil prevelika izčpranost in utrujenost. Še včeraj pa je objavil tvit, v katerega je zapisal:
"Moramo imeti zaupanje v Božje usmiljenje. Vsi mi smo grešniki, ampak njegova milost nas bo spremenila in naredila nove."
##IMAGE-20263##
Papež Pavel VI. ga je 24. marca 1977 imenoval za nadškofa v Münchnu in Freisingu. 28. maja istega leta je prejel škofovsko posvečenje. Bil je prvi škofijski duhovnik, ki mu je bila po osemdesetih letih zaupana pastirska služba v veliki bavarski škofiji. Pavel VI. ga je 27. junija 1977 imenoval za kardinala.
Janez Pavel II. ga je 25. novembra 1981 imenoval za prefekta Kongregacije za nauk vere, predsednika Biblične papeške komisije in papeške mednarodne teološke komisije. 6. novembra 1998 je postal poddekan kardinalskega zbora, 30. novembra 2002 pa je sveti oče potrdil njegovo izvolitev za dekana kardinalskega zbora. Predsedoval je Komisiji za pripravo Katekizma katoliške Cerkve, ki je bil zaključen po šestih letih dela (1986–1992). 10. novembra 1999 je dobil častni doktorat iz prava (Laurea ad honorem) na rimski univerzi LUMSA. Od 13. novembra 2000 je častni akademik Papeške akademije znanosti.
19. aprila 2005 so ga izvolili za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. 24. aprila je z nedeljsko sveto mašo uradno začel svoj pontifikat. 8. maja 2005 je prevzel zadnjo dolžnost kot novi papež - postal je rimski škof.
13. maja 2005 je Benedikt XVI. predčasno začel uradni postopek za beatifikacijo svojega predhodnika Janeza Pavla II., kakor je slednji storil pri materi Terezi. Sicer mora za začetek postopka od smrti kandidata miniti vsaj 5 let. Začetek so posredno napovedali že transparenti in vzkliki množice Santo subito, santo subito! (italijansko Takoj svetnik, takoj svetnik!) na pogrebni maši Janeza Pavla II.
Kot je pojasnil papež, "občuti težo" svojih dolžnosti, odločitev o odstopu pa je "po dolgem premisleku" sprejel "v dobro Cerkve", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Sveti oče naj po svojih lastnih besedah "zaradi visoke starosti" ne bi imel več moči za opravljanje dolžnosti.
Kot je še poudaril, je v današnjem svetu, ki ga zaznamujejo "hitre spremembe in zelo pomembna vprašanja za življenje in vero", za vodenje Cerkve in oznanjevanje evangelija potrebna "moč telesa in duha". Pri njem se je v zadnjih mesecih ta moč zmanjšala do take mere, da je moral "priznati nezmožnost opravljanja službe, ki mu je bila zaupana", je dejal.
Ob tem se je kardinalom, zbranim na konzistoriju, zahvalil za vso "ljubezen in delo, s katerima so skupaj z njim nosili breme njegove službe", ter jih prosil za odpuščanje za vse svoje napake, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Vodenje Cerkve bo zaključil 28. februarja ob 20. uri po lokalnem času. 85-letni papež je že pozval k sklicu konklava, na kateri bodo kardinali izvolili njegovega naslednika. Po navedbah vatikanskih virov naj bi konklave potekal v marcu, dodaja APA.
Nemec Joseph Ratzinger je na čelo Katoliške cerkve stopil 19. aprila 2005. Bil je osmi Nemec na sedežu poglavarja Katoliške cerkve in prvi po 480 letih. Pred izvolitvijo je bil tesen sodelavec prejšnjega papeža Janeza Pavla II. in do njegove smrti prefekt kongregacije za nauk vere. Do izvolitve za papeža je bil dekan kardinalskega zbora. Velja je za zagovornika skrajno konservativnih stališč Cerkve.
Benedikt XVI., ki bo čez nekaj mesecev dopolnil 86 let, je sicer že leta 2010 dejal, da si lahko predstavlja, da bi se zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal papeževanju. Da je prav načeto zdravje razlog za njegovo odločitev, je danes potrdil tudi njegov brat Georg Ratzinger.
