Slednji po volitvah skupaj z demokrati pozivajo k sodelovanju, obenem pa razmišljajo o spremembah v stranki.
Obamo je tokrat med zmagovitim govorom v Chicagu spremljalo le 20.000 navdušenih privržencev namesto 200.000, kot pred štirimi leti, ko je postal prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA. Leta 2008 je bilo pričakovanj veliko oziroma, kot se je izkazalo po štirih letih vladanja, preveč.
Obamova zmaga je bila tesna. Slavil je v 25 zveznih državah, njegov nasprotnik Mitt Romney pa v 24. Florida ima, kot je že običajno, težave s preštevanjem glasov, vendar kaže, da bo pripadla Obami.
V državi z več kot 300 milijoni prebivalcev je Obama zmagal z manj kot tremi milijoni glasov prednosti. Amerika tako ostaja razdeljena približno na polovico.
Vendar se trend spreminja. Vzporedne volitve so zaznale doslej najmanjši delež zmernih volivcev (41 odstotkov). Za konservativne se jih je opredelilo 35 odstotkov, enako kot leta 2008, za liberalce pa doslej največ (25 odstotkov).
Izzivi ostajajo večinoma isti. Obamova zmaga pomeni, da bo glavni dosežek prvega mandata - zdravstvena reforma - preživel. Vsi Američani se bodo morali zavarovati ali pa bodo v naslednjih letih plačali davčno kazen. Pri življenju bo ostala tudi reforma finančnih regulacij, ki bi naj bankam preprečila povzročitev nove finančne krize, podobne kot leta 2008.
Najpomembnejša naloga, s katero se bo kongres v sedanji sestavi začel ubadati že naslednji teden, pa je preprečiti padec ZDA v tako imenovani proračunski prepad. Januarja potečejo davčne olajšave, sprejete v času predsednika Georga Busha mlajšega, obenem pa stopijo v veljavo avtomatični varčevalni ukrepi. V interesu obeh strani je, da se dogovorita o podaljšanju veljave davčnih olajšav in zmanjšanju krčenja porabe.
Pod večjim pritiskom so sicer republikanci. Čez dve leti morajo namreč spet pred volivce, Obama pa se ne bo mogel potegovati za tretji mandat. Demokrati so prepričani, da Obamova zmaga daje mandat za povišanje davkov najbogatejšim, za kar se je izrekla tudi večina udeležencev volitev v vzporednih anketah.
V interesu politične prihodnosti republikanske stranke bo tudi sodelovanje z Obamo na področju reforme imigracijske zakonodaje. Obama je tudi tokrat dobil okrog 70 odstotkov glasov volivcev latinskoameriških korenin, ki jim je obljubil, da bo zdaj res poskrbel za reformo. V prvem mandatu sta mu največ časa vzela zdravstvena reforma in ubadanje s krizo.
Republikanski kandidat Mitt Romney je stavil na manjšo udeležbo manjšin, vendar je Obamova koalicija iz leta 2008 vzdržala. Volilna udeležba belih Američanov, ki so večinoma glasovali za Romneyja, je bila okrog 72 odstotkov, kar je bilo premalo za zmago.
Obama je pobral tudi več kot 90 odstotkov glasov temnopoltih Američanov in več kot 55 odstotkov glasov žensk.
Republikanci morajo razširiti svojo bazo ali pa bodo postali trajna manjšina, je dejal guverner Virginije Bob McDonnell. Delež manjšin na volitvah bo z leti še naraščal, delež belih moških, ki so republikanska baza, pa bo padal.
ZDA po krizi še niso okrevale in okrog 23 milijonov ljudi ostaja brez dela. Obama je bil ponovno izvoljen na položaj kot prvi predsednik po Franklinu Rooseveltu leta 1936 s stopnjo brezposelnosti nad 7,2 odstotka.
Stopnja brezposelnosti je oktobra znašala 7,9 odstotka, kar je malce več kot januarja 2009, ko je Obama nastopil položaj. Romney je skušal to dejstvo izkoristiti za zmago, vendar večina Američanov za težave še vedno krivi Obamovega predhodnika Busha.
Poleg novih ukrepov za spodbujanje gospodarstva si bo Obama prizadeval tudi za reformo davčne zakonodaje, morda ga čaka nova priložnost za imenovanje vrhovnega sodnika ali sodnice.
V novem senatu, kjer bodo imeli demokrati 53 sedežev, republikanci 45, dva pa bosta neodvisna, bo sedelo največ žensk doslej, 20 odstotkov.
Na zunanjepolitičnem področju Obamo čakajo nadaljevanje sodelovanja pri reševanju vojne v Siriji, dokončanje umika iz Afganistana, nadaljevanje vojne proti teroristom in pritiskov na Iran, da odpre karte glede svojega jedrskega programa. Morda se bo vpletel tudi v reševanje krize na Bližnjem vzhodu, kjer bo imel zdaj malce več manevrskega prostora.
V novem mandatu bo imel Obama tudi novo ekipo. Za zdaj je jasno, da v njej ne bo več finančnega ministra Timothyja Geithnerja, ki je že pred časom napovedal, da ga v drugem mandatu ne bo.
Najverjetneje se bo upokojila tudi državna sekretarka Hillary Clinton, kot njen naslednik pa se največkrat omenja demokratski senator iz Massachusettsa John Kerry.
