MPA

Ali mora EU za krepitev obrambnih zmogljivosti zgraditi vojaškoindustrijski kompleks, kot ga poznajo v ZDA? “Upam, da ne,” je za Svet24 dejal nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj.

Vojaškoindustrijski kompleks bi pomenil, da se vojaška industrija in vojska povežeta ter vplivata na javne politike glede nabave oborožitvenih sistemov in njihove količine, je razložil Grošelj.

A to ni neizogibno dejstvo, saj lahko Bruselj obrambno industrijo razprši med države članice, ne da bi ustvaril sistem, ki bi si sam zagotavljal sredstva za rast in preživetje ter bi lahko vodil v militarizacijo družbe, je opozoril.

Grošelj kot alternativo izpostavlja primer družbe Airbus, ki sestavne dele letal izdeluje po vsej EU in jih nato sestavi na enem mestu. Upa, da se bo v to smer razvijalo napovedano sodelovanje slovenske družbe Valhalla Turrets z nemškim Rheinmetallom, pri čemer bo prva izdelovala oborožitvene postaje, druga topove, končni izdelek pa bo nameščen na oklepnike, proizvedene v tretji državi članici.

S.R.

Obramboslovka Jelena Juvan se strinja, da mora Evropa z izgradnjo lastnih zmogljivosti zmanjšati odvisnost od zunanjih virov in dobaviteljev, kar bo tudi priložnost za slovenska podjetja. Članice EU so se namreč zavezale krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti in industrije ter kupovanju orožja pri evropskih proizvajalcih.

Ključno bo zagotoviti mehanizem demokratičnega nadzora

Preberite še ...

Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Pomembno bo vzpostaviti mehanizem demokratičnega nadzora, ki bo imel pregled nad tem, kaj, kako in kdo proizvaja ter kako se porabljajo obrambni izdatki, je poudaril Grošelj. EU si mora namreč ob morebitnem umiku ameriškega varnostnega dežnika zagotoviti strateško avtonomijo.

To ravnovesje mora doseči predvsem v odnosu z Rusijo, s katero je EU po Grošljevi oceni že v oborožitveni tekmi. Vendar to EU ne bi smelo predstavljati večjih težav, saj je evropsko gospodarstvo v primerjavi z ruskim gospodarska supersila.

Prepričan je, da stari kontinent ne bo v dilemi med topovi in maslom, saj si lahko privošči oboje. Ta model se je razvil že v času hladne vojne, ko vlaganja v obrambo Franciji in Nemčiji niso preprečevala gospodarskega in socialnega razvoja. “S pametnim in premišljenim vlaganjem je mogoče doseči, da imamo topove in maslo,” je povedal.

Začetne investicije bodo po Grošljevi oceni gotovo velike, a bodo obrambni izdatki sčasoma padli. Še pomembneje pa je, da se bodo rezultati raziskav in razvoja prenesli tudi v civilni sektor.

Ministrstvo za obrambo je Svet24 pojasnilo, da se je razprava o ponovnem oboroževanju Evrope s torkovim sestankom evropskih finančnih ministrov šele začela. Ministri so se na sestanku sicer strinjali s predlogom Evropske komisije o štiriletni prožnejši uporabi fiskalnih pravil, ki bi državam omogočila večja vlaganja v obrambo.