Novi pristop Facebooka se bo gotovo odražal tudi v Evropi, čeprav tu velja drugačna zakonodaja. Ta je zavezujoča tudi za Slovenijo. Načeloma Facebook določenih stvari v Evropi ne bi smel početi. Vendar nam to ne zagotavlja večje varnosti. Mark Zuckerberg, izvršni direktor Mete, ki obvladuje platformo Facebook, trdi, da ne bodo več angažirali preverjevalcev dejstev in bodo dopuščali bodo bistveno širšo ali neomejeno objavljanje – po vzoru Twitterja oziroma X.
Svoboda se konča – pri njih
»Njegovi argumenti so: četudi bodo dopustili kakšno neprimerno vsebino, je to bolje, kot da karkoli zbrišejo. Vprašanja, ki se ob tem porajajo, so vprašanja splošnih civilizacijskih norm: zaščita otrok in mladostnikov je prva. Kaj nova Facebookova politika pomeni glede vsebin, ki nagovarjajo ali zlorabljajo otroke? Ne govorimo samo o tistih, ki bi predstavljale spolno zlorabo otrok, ampak tudi vsebinsko ali komercialno zlorabo otrok. Ni jasno, kaj bo Facebook storil,« razmišlja Milosavljević in dodaja, da tudi svoboda izražanja, ki jo je napovedal Zuckerberg, ni popolna. »Ta namreč vključuje tudi zaščito zasebnosti. Kar poskusite na Facebooku objaviti Zuckerberga in njegove otroke, njegovo hišo ali kakšne druge podatke iz njegovega zasebnega življenja, pa boste hitro videli, kje se ta njegova svoboda izražanja konča – pri njih.« Popolne svobode izražanja si sogovornik nikakor ne predstavlja tudi pri vsebinah, ki spodbujajo terorizem, ga promovirajo in zagovarjajo. Ali promocije nasilja in nasilnih dejanj.
Laži na omrežjih lahko pripeljejo do nasilja in nemirov
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
V zadnjih letih smo priča eskalaciji laži in dezinformacij. »Mnoge od teh so prihajale iz virov, povezanih s Kitajsko, Rusijo in drugimi akterji. Ne morem si zamisliti, da tega Facebook ne bo nadziral in po potrebi brisal. Rusija je s pridom izkoriščala prirejene posnetke, da bi v Evropi in ZDA sejala zmedo. To so bili lažni posnetki ob naravnih nesrečah ali drugih tragedijah, demonstracije ali nasilni prizori pretepov s policijo, protestniki. Tudi v Sloveniji smo imeli primere, ko so politiki objavljali domnevne napade protestnikov na policijo. Sicer so bile to avtentične fotografije, ampak v resnici pet let stare, na njih pa niso bili protestniki, temveč navijači Maribora in Olimpije v pretepu s policisti. Take laži lahko pripeljejo do nemirov in nasilja.«
Kako lahko navaden človek vse to prepozna? Večina ljudi verjame temu, kar vidi na spletu. »Tako je. Facebook in Twitter bi že tako morala narediti več pri preverjanju dejstev in informacij, posnetkov ter fotografij. Lažni posnetki ali resnični posnetki, ki se jim pripiše povsem drug pomen – take bi moral Facebook po potrebi brisati, saj lahko povzročijo med ljudmi nemir, paniko, nasilje. Logično je, da ne moreš objavljati laži, lagati o ljudeh. To se mora umakniti. Ne govorim o mnenjih: ko nekdo trdi, da je ta in ta politik cepec, ta direktor bizgec – to so mnenja. Govorim o dejstvih, ko neka fotografija ne prikazuje, kar nekdo trdi, da prikazuje. Z 'deep fake' posnetki, ustvarjenimi z umetno inteligenco, se diskreditira drugače misleče, politike, civilno družbo, gospodarstvenike (blati se konkurenco). Facebook se že tako doslej ni izkazal pri ravnanju s tovrstnimi objavami, zdaj pa sploh več ničesar ne bo preverjal! To je zelo nevarno početje, ki lahko škodi ljudem, njihovim življenjem, družinam, karieram, lahko pa tudi celim državam – z ustvarjanjem nasilja, nemirov, vplivanja na volitve, namernim ustvarjanjem panike ob naravnih nesrečah.«
Zato sogovornik lahko za zdaj svetuje le to: sledite samo profilom, ki jim res zaupate.
Več zanimivih vsebin iz revije Jana lahko prebirate tudi na spletu.
