Od teh sta bila dva vzorca z lokacij, ki so jih avgusta lani prizadele poplave. Spodbudno je, da na Dravsko-Ptujskem polju odstopanj niso zabeležili.
Kmetijski inštitut je vzorce odvzel iz zgornjega, obdelovalnega sloja tal v globini do 30 centimetrov. Skupno je bilo odvzetih 36 vzorcev, od tega 28 vzorcev na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I), za katera velja najstrožji režim uporabe FFS in gnojil. Dva vzorca sta bila odvzeta na širšem vodovarstvenem območju VVO III, šest vzorcev pa izven vodovarstvenih območij. Presežene vrednosti težkih kovin so ugotovili na 12 kmetijskih zemljiščih (od 36). Večina (11 od 12) jih je na najožjem vodovarstvenem območju, in sicer na območju Celja, Ljubljane in Črnomlja. Na Dravsko-Ptujskem polju odstopanj ni bilo.
Ostanke fitofarmacevtskih sredstev v tleh so ugotovili na devetih (od 28) lokacijah, vse so bile na območju vodovarstvenih območij, tudi na območju Dravsko-Ptujskega polja. »V vseh navedenih vzorcih tal smo ugotovili prisotnost aktivnih snovi, ki imajo dovoljenje za uporabo na VVO I, zato to ne predstavlja kršitve,« so zapisali.
Pristojni so preverjali tudi vsebnost nitratov v tleh, vodenje evidenc o uporabi gnojil na zemljiščih, gnojilne načrte … Inšpektorji so nepravilnosti odkrili na devetih od 27 kmetijskih zemljišč na VVO I. Največ kršitev se je nanašalo na prvo dognojevanje okopavin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, saj je bilo to opravljeno brez hitrih talnih nitratnih testov. Ugotovili so še gnojenje brez obveznega gnojilnega načrta, na treh kmetijskih zemljiščih pa so ugotovili presežen enkratni vnos dušika.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Dobri rezultati niso novost
Na vodovarstvenih območjih kmetuje tudi Milan Unuk iz Zgornjih Jablan, sicer dolgoletni član in tudi predsednik odbora za vodovarstvena območja pri KGZS. Rezultate je Unuk pokomentiral: »Na Dravsko-Ptujskem polju kmetje intenzivno kmetujemo, vsako leto smo na vodovarstvenih območjih podvrženi vzorčenju tal in tudi rezultati jesenskega vzorčenja so pokazali, da se kmetje držimo navodil, da nas skrbi za kakovost podtalnice ter da nismo največji onesnaževalci, kot nas nekateri želijo prikazati, oz. da smo neupravičeno dežurni krivci.« Ob tem priznava, da so k izboljšanju kakovosti podtalnih voda pripomogli tudi kmetijski ukrepi, pri tem je izpostavil ukrep ozelenitve. »Žalosti pa me, ker ne prejmem odgovora o vplivu smučišč ter z njimi povezanim zasneževanjem na podtalnico, ki je vsega dva kilometra zračne linije oddaljeno od našega območja.«
.............
Rezultati vzorčenja so razkrili, da so bile v 11 primerih na vodovarstvenih območjih presežene vrednosti težkih kovin v tleh. Še posebej izstopata vzorca iz Celja, kjer je bila presežena opozorilna vrednost kadmija, ter Črnomlja s preveliko vsebnostjo bakra. Analizna izvida so predali v nadaljnjo obravnavo na Upravo za varno hrano, saj v tem primeru lahko nastopijo škodljivi učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje.
