Vpliv šakalov na populacijo srnjadi se je v lanskem letu pokazal v taki meri, da posebej nižinska in tudi sredogorska lovišča bijejo plat zvona, je ob današnjem odprtju letne lovske razstave v Naklem povedal predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč gorenjskega lovsko-upravljavskega območja Andrej Avsenek. Pojasnil je, da se je šakal v zadnjih letih razširil čez vso Gorenjsko. Leta 2019 so na Gorenjskem uplenili tri šakale, lani pa 141, kar po njegovih besedah priča o tem, da je številčnost šakalov velika in se povečuje. Največja gostota je v ravninskem delu severnega dela Ljubljanske kotline.
Posledica je zmanjšanje populacije srnjadi, kar se kaže v zmanjšanju realizacije oziroma odstrela srnjadi v zadnjih letih. Lanska realizacija je bila 3872, kar je najmanj v zadnjih 25 letih, je povedal Blaž Černe z blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Ob tem je pojasnil, da pri realizaciji približno četrtino znašajo evidentirane izgube, največ zaradi povoženj. Lani so evidentirali 520 povoženih primerkov srnjadi, pri čemer na dolgi rok opažajo upad.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Avsenek je izpostavil, da je šakal za slovenske lovce nova vrsta, ki je izredno prilagodljiva. Podnebne spremembe so verjetno botrovale, da se je iz Azije razširila po vsej Evropi. "Treba bo najti ukrepe za uravnavanje populacije šakala, da bodo omogočeni normalni pogoji ostalim živalskim vrstam," je dejal.
Podpredsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Mitja Čepin je povedal, da lovci izvajajo javno službo odstrela divjadi, ki jim jo prek Zavoda za gozdove Slovenije nalaga država. "Država lovskim družinam nalaga vse večjo odgovornost, na drugi strani pa nam z neurejenimi zakoni, ki ne sledijo dejanskemu stanju na terenu, izvajanje nalog zelo otežuje," je opozoril. Pri šakalu je največja težava v tem, da za lov nanj ne smejo uporabljati nočne optike, ki jo sicer že nekaj let lahko uporabljajo za lov na divjega prašiča, ki se prav tako prekomerno razmnožuje in povzroča veliko škodo zlasti v poljedelstvu. Tendence po višjem odstrelu pa so visoke, je povedal Čepin. Zato od države pričakuje večjo proaktivnost pri spremembi zakonov in pravilnikov, da bi lovcem omogočila učinkovitejši lov in realizacijo načrtovanega odstrela. Država mora tudi po Avsenekovem mnenju lovcem omogočiti učinkovito ukrepanje, da bi lahko obvladovali to novo agresivno živalsko vrsto v slovenskem okolju in zmanjšali njene negativne vplive, zlasti na drobnico.
Poleg uporabe nočne optike si lovci za šakala želijo sprostitve lovne dobe, da bi bil lov mogoč prek celega leta. "Poleg tega ministrstvu predlagamo, naj država še naprej nosi odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo povzroča šakal," je dejal Avsenek. S 1. majem letos bo namreč glede na veljavne predpise odškodninska odgovornost prešla na upravljavce lovišč.
