Po raziskavi Eurobarometra sodeč je kar 94 odstotkov Slovencev to jesen zadovoljnih s svojim življenjem na splošno, medtem ko je šest odstotkov nezadovoljnih. To je najvišja zabeležena stopnja zadovoljstva z življenjem v Sloveniji v dvajsetletnem obdobju, odkar je Slovenija postala polnopravna članica EU.
Slovenija se s tem uvršča nad povprečje držav sedemindvajseterice EU, kjer je z življenjem zadovoljnih 86 odstotkov Evropejcev, preostalih 14 odstotkov pa ne.
Med Slovenci sicer prevladuje mnenje, da dogodki v državi ne gredo v pravo smer, kar meni 65 odstotkov vprašanih. Nasprotnega mnenja je četrtina vprašanih. Desetina Slovencev je neopredeljenih, kaže jesenska raziskava Eurobarometra.
Zelo podobno stališče imajo Slovenci do trenutnega poteka stvari v EU. Četrtina vprašanih meni, da gredo stvari v pravo smer, 61 odstotkov pa, da v napačno.
Na ravni EU je delež odgovorov, da gredo stvari v pravo smer, zaznavno višji pri 36 odstotkih, vendar pa večina vprašanih ostaja pesimistov, saj 51 odstotkov Evropejcev v povprečju ocenjuje, da stvari v EU ne gredo v pravo smer.
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Slovenci kot najpomembnejše na seznamu trenutnih izzivov, ki so pred Slovenijo, podobno kot spomladi izpostavljajo področje zdravstva (41 odstotkov). Na drugem mestu so naraščajoče cene, inflacija in življenjski stroški (21 odstotkov) ter v enaki meri stanovanjska problematika, ki se je od pomladi po mnenju Slovencev zaostrila.
Trenutni največji izziv za EU pa po mnenju Slovencev ostaja vojna v Ukrajini, ki jo na prvo mesto postavlja 38 odstotkov vprašanih, kar je šest odstotnih točk manj kakor spomladi. Na drugo mesto izzivov za EU Slovenci postavljajo priseljevanje (32 odstotkov).
Slovenci so med tistimi, ki v manjši meri kakor drugi Evropejci zaupajo evropski povezavi. Da EU zaupajo, je potrdilo 36 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 58 odstotkov EU ne zaupa. Slovenci so se tako znašli skoraj na repu držav sedemindvajseterice, kjer v povprečju EU zaupa 51 odstotkov državljanov, 43 odstotkov pa ne.
Kar se zaupanja v nacionalne medije tiče, so ti v letu dni od predhodnega merjenja pridobili na zaupanju tako Slovencev kakor tudi v povprečju drugih državljanov sedemindvajseterice. Dobra polovica (55 odstotkov) vprašanih v Sloveniji meni, da slovenski mediji zagotavljajo zaupanja vredne informacije, kar je za sedem odstotnih točk več kot jeseni 2023.
Od predhodnega merjenja spomladi, ko je bilo slovensko javno mnenje razdeljeno glede zadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji, je v zadnjem merjenju stopnja zadovoljstva z delovanjem demokracije v naši državi upadla. Večina Slovencev (58 odstotkov) je z njim nezadovoljna, 41 odstotkov vprašanih pa je bilo zadovoljnih, je še pokazala jesenska raziskava za Slovenijo, ki jo je naročila Evropska komisija, potekala pa je oktobra v vseh državah članicah EU.
