Pri nas po nekaterih podatkih raste kar 790 vrst različnih mahov, žal so med njimi tudi ogrožene vrste. V prvi vrsti velja omeniti vse vrste šotnih mahov, ki rastejo na še ohranjenih šotnih barjih, ter beli mah ali beluh, ki ga mnogi ravno zaradi specifične oblike, žametnih kupčkov, zelo radi nabirajo za jaslice. A tako lahko ogrožajo njegovo rast in razširjenost.
Strpnost, sicer sledi kazen
Torej moramo biti pri nabiranju mahov strpni in razumni. Čeprav je to rastlina, ki se pri nas kar dobro obnavlja, so predpisi o količini nabranega mahu povsem smiselni.
V osnovi lahko posameznik nabere največ dva kilograma mahu, vse, kar je več, pa vam že lahko prinese kazen, ki znaša, tako kot pri jelkah, od 200 do 400 evrov. Tudi sicer lahko vsak posameznik naredi veliko, če ne odstrani več kot ene petine površine mahu naenkrat, po pravilniku o varstvu gozdov pa velja, da se »gozd opustoši, če se pri nabiranju odstrani več kot 20 odstotkov z mahovi poraščene površine«. Če se je nekdo pred vami že lotil pobiranja in je že »počistil« 20 odstotkov rastišča, tam mahu ne smete več nabirati. Za tako opustošenje je predvidena kazen za posameznika od 400 do 800 evrov.
Izpostavljeno
Kako do brezhibnih oblačil brez neskončnega likanja?
Najlažje je nabirati mah, ki raste na skalah, saj se tam najmanj oprime podlage, poleg tega pa je v njegovi notranjosti in pod njim manj žuželk in drugih gozdnih prebivalcev kot v mahu, ki raste na drevesih ali na zemlji.
Koliko pa je dva kilograma mahu? Med komentarji na spletu so mnenja ljubiteljev zelenega mahu različna, a ocenimo lahko, da dva kilograma zadostujeta celo za več kot dvoje običajne jaslice. Dva kvadratna metra mahu pa je praviloma količina, lažja od dveh kilogramov, torej smiselno ocenite, koliko ga zares potrebujete, preden ga potrgate.
V trgovinah ni ravno poceni
Mnogi sicer mah kupujejo v trgovinah, a ni prav poceni. V različnih trgovinah in drevesnicah ga ponujajo po ceni tudi deset evrov na kvadratni meter ali še nekaj evrov več. Za 100 gramov dekorativnega mahu lahko denimo odštejete okoli osem evrov, za nekaj manjšo količino, na primer 30 gramov, če imate manjše jaslice, pa bo dovolj tudi malo manj kot štiri evre. Take cene seveda marsikoga spodbudijo, da gre raje na sprehod v gozd in si tam mah nabere sam.
Še bolje pa je, če vsakoletne jaslice pripravljate z mahom iz lastne zaloge. To je namreč zelo trdoživa rastlina, in če ga po uporabi vrnete na rastišče in ustrezno poskrbite zanj, vam bo naslednje leto spet na voljo; celo suh lahko oživi, če ga le oskrbimo z dovolj vlage. Sicer za to potrebujemo nekaj predpriprave, predvsem naj bo v senčni legi. Nasvetov, kako pripraviti novo rastišče, ne manjka. Dejstvo je, da boste mah, če boste vse storili prav in ga ustrezno zalivali, lahko že čez leto ali še prej znova uporabili. Če ne gre drugače, pa ga suhega, zloženega po plasteh, med katere položite sloj papirja, prestavite v kartonasto škatlo in pospravite na suho. Poznavalci pravijo, da ga lahko lepega ohranimo od dve do pet let. Lahko pa ga tudi uporabimo za dekoracijo cvetličnih aranžmajev, saj bo tako ohranjal vlažnost.
Ker je Slovenija tretja najbolj pogozdena država v Evropi, okoli 60 odstotkov države prekriva gozd, mnogi mah jemljejo za samoumevnega ali pa je zanje celo »neugleden« ali škodljiv, zato ga namerno uničujejo. A seveda ni tako.