Kmetijsko ministrstvo je junija letos prejelo pravilnik o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov iz evropske uredbe o prenosljivih boleznih živali. Sprva je bilo slišati interpretacije, da novi ukrepi veljalo le za prašičerejce, ki so zaradi nevarnosti širjenja prašičje kuge že primorani v postavitev dvojnih ograj za preprečitev stika domačih prašičev z divjimi ter izvajanje drugih ukrepov, a izkazalo se je, da novi pravilnik zajema vse rejce, ne glede na način reje in vrsto živali. Tako med splošne biovarnostne ukrepe, ki torej veljajo za vse rejce, sodi nabava živali iz obratov s preverjenim zdravstvenim stanjem; izolacija (karantena) novonabavljenih živali; ločevanje bolnih živali od zdravih; čiščenje in po potrebi razkuževanje prostorov, kjer se zadržujejo živali, pa vodenje seznamov oziroma evidenc obiskovalcev obratov, med drugim tudi zavarovanje vhodov in izhodov pred nepooblaščenim dostopom oseb ali živali. To pomeni, da bi morali na primer govedorejci, ki imajo v skladu s sodobnimi smernicami grajene odprte hleve, slednje ponovno zapirati, da bi preprečili vstop drugim živalim (psom, mačkam, pticam …), ali kako drugače preprečiti vstop nepovabljenim živalim.
Darja Prevalnik, selekcionistka v prašičereji, je odkrito priznala, da si zapiranja hlevov pri govedorejcih ne zmore predstavljati, ne z vidika funkcionalnosti in ne z vidika stroškov. »Pred vstopom nepooblaščenih oseb se lahko rejci zavarujejo z napisom, da je osebam vstop dovoljen le v spremstvu lastnika. Glede omejitve vstopa drugim živalim pa nimam odgovora.«
Bistveno je zavedanje, ne ukrepanje
Odgovor smo zato poiskali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kajti kazni za neizvajanje pravilnika znašajo od 125 do 417 evrov. Če je izdana odločba, je kazen 500 evrov zaradi nespoštovanja odločbe. Toda odgovor uprave je, milo rečeno, nenavaden: »V primeru reje, kot jo omenjate, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin svetuje, da se v načrt biovarnosti smiselno zapiše, da se rejec zaveda določenega tveganja zaradi dostopa drugih živali (mačk in ptic) v hlev. Za zatiranje glodavcev je treba redno izvajati deratizacijo, ki naj bo izvedena tako, da vabe ne ogrožajo drugih živali.«
Bistvo torej ni spoštovanje v pravilniku po točkah navedenih biovarnostnih ukrepov, temveč spisan načrt biovarnosti. »Namen načrta je, da rejec ozavesti in zapiše kritične točke v svojem obratu v povezavi z vnosom, prenosom in širjenjem bolezni.« V nadaljevanju odgovora pa so v upravi zapisali, da je pravilnik o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov zavezujoč pravni akt, sprejet na podlagi zakona. Namreč v pravilniku tudi jasno piše, da izvajanje biovarnostnih ukrepov v okviru veterinarskega pregleda zdravstvenega stanja živali na kmetijah popišejo veterinarske organizacije, za nespoštovanje določb pravilnika pa so predvidene tudi globe.
»Podali smo pripombe, a slišani nismo bili«
Glavnina splošnih biovarnostnih ukrepov, zapisanih v pravilniku, je povsem na mestu in jih rejci že sedaj izvajajo. Določene točke pa so neživljenjske, kažejo na nerazumevanje reje živali, saj ne razlikujejo med majhnimi in velikimi, ne upoštevajo specifik posamezne reje. »Pravilnik so pripravljali na kmetijskem ministrstvu in upravi za varno hrano. Podali smo veliko pripomb, vendar resnično niso bile upoštevane. Smo vprašani, dajemo pripombe, vendar pri tem tudi ostane,« poudarja Prevalnikova.
Pomoč svetovalcev in gradivo staneta 16 evrov
Vsi rejci rejnih živali morajo do konca leta 2024 izdelati biovarnostni načrt za svojo kmetijo. Pripravijo ga lahko sami ali s pomočjo svetovalne službe. Ptujski kmetijski zavod organizira delavnice na izpostavah, in sicer 26. novembra v Lenartu, 3. decembra v Slovenski Bistrici, 5. decembra na Ptuju, v Ormožu pa je že bila izvedena. »Zaradi zagotovitve prostora se je za udeležbo treba prijaviti. Udeležba na delavnici znaša 16 evrov, vključuje brošuro Načrt biovarnosti in pomoč pri izpolnjevanju. Biovarnostni načrt kmetje obdržijo in ga shranijo doma, kajti ob letnem pregledu veterinarji pregledajo, ali je načrt biovarnosti narejen. Tisti, ki ga imajo, imajo načeloma nižjo stopnjo tveganja,« je povedala Darja Prevalnik iz ptujskega kmetijskega zavoda.
