Jernej Zorjan je petih letih v roke prvič prijel bobnarske palice, odtlej pa je usvojil še znanje bas kitare, kitare, klavirja. Glasbena znanja je povezal v enočlanski band – Soul of error oz. Duša iz napak, njegovi ustvarjalnosti in trdemu delu pa je mogoče slediti na platformi youtube, kjer objavlja svoje pesmi, ki jih je sam spisal, posnel, uredil. Da, star je le 12 let.
Sedmošolec je glasbeni posebnež. Obožuje progresivni metal, njegova najljubša skupina je po Metallici, skupini Slipknot sedaj ameriška skupina Dream Theater, za katero so značilne daljše skladbe, virtuoznost, kompleksne kompozicije itd. In ravno kompleksnost bobnov ga privlači v progresivnem metalu. Namreč bobni so njegov inštrument že od rosnih petih let, ko sta starša Sabina in Tomaž opazila, kako fant tapka s prsti in si zapomni melodije in ritem. Sprva je bobnarsko znanje osvajal sam, trenutno pa je njegov mentor bobnar Simeon Garkov, ob tem pa Jernej pridobiva tudi »profesionalno«, kot sam pravi, znanje kitare s pomočjo Dominika Širovnika v Šoli umetnosti Art Nova.
V metal je padel zaradi kompleksnosti bobnov
Glasba je njegov svet, v katerem preživi več ur dnevno. Napisal je vsaj 100 pesmi, igral z različnimi glasbeniki in skupinami (šolski band, glasbena skupina Marka Korošca na Ptuju, Sokijevih 100 bobnarjev ipd.), ob tem pa ustanovil še svojo enočlansko skupino. Priznava namreč, da težko najde somišljenike, predvsem pa sovrstnike, ki so tako predani glasbi kot on. Skupino je poimenoval Soul of error – Duša iz napak, kar se za najstnika sliši dokaj temačno, pa vendar gre le za niz besed, ki so se mu ujele v uho. V metal je na neki način padel. »Podobno kot Marko Soršak – Soki. Tudi on je slišal eno pesem in je padel not. Tudi jaz sem slišal pesmi, rife (ritmične figure, op. a.) in sem padel v bobne, v metal. Rekel sem si, da bom to delal celo življenje. Želim si namreč, da bi bil eden izmed tistih, ki bi hodil po turnejah in igral bobne.« Ob njegovi odločnosti se zdi jasen cilj povsem uresničljiv.
Jasni cilji v prihodnosti
Mladostnik ima namreč jasno razdelane načrte – v srednji šoli se bo izobrazil za medijskega tehnika, nato pa nadaljeval študij na eni izmed glasbenih fakultet v Zagrebu ali na Nizozemskem, kjer deluje Akademija United pop, ali v Španiji, kjer se glasbeniki izobražujejo na glasbeni fakulteti Berklee. Tujina mu namreč ni tuja. »Malo manj kot pol življenja sem preživel drugje in to me je na neki način zaznamovalo,« pove Jernej.
Družina je živela v Belgiji in na Norveškem, tako da je Jernej vrtčevska leta preživljal v vrtcih, kjer je bil temeljni jezik angleščina. Slednja mu tudi sicer ne povzroča težav in se zdi, da je njegov ustvarjalni jezik. Besedila namreč piše v angleščini, tudi v govor se mu kdaj in kdaj prikrade kakšna angleška misel. Poleg glasbe pa ustvarja tudi filmčke, video-razmišljanja. »Eno leto sem pripravljal in snemal grozljivko. Napisal scenarij in glasbo, vse skupaj zmontiral.«
12-letnik je tudi odličen risar, spreten v grafičnem oblikovanju, njegova najljubša šolska predmeta pa sta seveda glasbena in likovna umetnost.
Kodrolasi mladenič je motiviran, odločen, kaj želi doseči in kako bo to dosegel. Pri ustvarjanju in razvijanju talenta, ki ga Jernej zagotovo premore obilo, pa je ključna tudi podpora staršev. Z očetom večkrat skupaj zaigrata, oče namreč igra električno kitaro, mama sodeluje pri snemanju in oblikovanju videov. »Od mame sem se tudi naučil montaže,« je dodal Jernej. Starša ga spodbujata, nikakor prisilno ne usmerjata. Morata pa najstniku, velikih želja in ciljev, kdaj pa kdaj tudi postaviti okvire oz. ga postaviti na realna tla, je dodala mama Sabina, kar pa je ob širokem nasmehu in nedolžnem, a iskrivem otroškem pogledu vse prej kot lahka naloga.
