Nazarii Lakei je na letovanje prinesel zastavo, popisano z ukrajinskimi besedami. »Očetova je. Vedno je z mano,« pove fantič in pojasni, da so jo očetu dali njegovi prijatelji, bratje v vojni. Med napisi izpostavi enega: »Heroji nikoli ne umrejo.« In njegov oče je heroj. V Ukrajino se Nazarii vrača s čudovitimi spomini, poln lepih vtisov.
Na grobovih v Ukrajini na stotine podobnih zastav, kot je Nazariieva, priča o umrlih očetih, bratih in sinovih, o trpljenju. »Moj oče je vojak, ki se bori v vojni,« je svojo pripoved začela Daryna Liashuk. »Vojna žal ni le vojaški konflikt. Tudi nedolžni ljudje trpijo. Njihovi domovi so porušeni, družine ubite ali v nevarnosti. Tudi območja daleč od fronte lahko napadejo z bombami. Šole, bolnišnice in trgovine ne delujejo. Letovanje je zame veliko darilo, saj dobri ljudje tako lepo ravnajo z nami,« je nadaljevala.
»Hvala ljudem, ki so organizirali letovanje. Omogoča nam, da si oddahnemo od dogodkov, ki nas obkrožajo v naši državi. Zame je zelo pomembno, da čutim varnost in mir. Da spim v miru, da me ne skrbi za letalske napade, za vojno, da bom izgubila Ukrajino. Ljudje na vzhodu doživljajo grozne stvari,« je žalostna 14-letna Mariia Terebukha. »Obožujem vaše morje, kristalno čisto vodo. Te počitnice bodo v mojem srcu pustile lepe, tople spomine,« je dodala.
Vsi po vrsti – 50 otrok in mladostnikov iz regije Hmelnicki v osrednji Ukrajini, trije učitelji, socialna delavka, zdravnica, delavka Karitas iz Ukrajine in predstavnica regijske oblasti – so hvaležni za 12-dnevno izkušnjo hvalili Slovenijo in njene lepote, od morja do Postojnske jame in Ljubljane, kako so se zabavali na trampolinih, v živalskem vrtu in med igranjem družabnih iger ter uživali v ustvarjalnih delavnicah. Predvsem pa v miru.
Pomembna je pomoč vsakemu otroku
»Mir je edino upanje in rešitev za te otroke,« je poudaril Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, ki je letovanje ukrajinskih otrok in mladih, starih od devet do 17 let, organizirala v sofinanciranju ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) prek humanitarnega strateškega partnerstva v skupni vrednosti 575.000 evrov. Lastni delež Karitas je 36.300 evrov.
»Projekt kaže, kako je pomembno vsako življenje. V času vojne je za Ukrajince pomembno, da varujemo svojo prihodnost, našo mlado generacijo, da jim zagotovimo pravico do otroštva, učenja in razvoja. Dva tedna so v Sloveniji živeli brez alarma, bomb in stresa, učili so se od slovenskih otrok in vračajo se z lepimi spomini,« je nanizala Natalya Markevych, namestnica veleposlanika Ukrajine.
»Zgodbe iz Ukrajine so daleč od kamer, toda stiske so velike,« opozarja Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas. »To so notranje razseljeni otroci, katerih starši so na fronti in so ves čas pod alarmi in bombami. Veliko jim pomeni, da so lahko prišli v Slovenijo in si malo odpočili od vojne,« razmišlja. Sicer je to peta skupina otrok iz Ukrajine, ki je v Slovenijo prišla s pomočjo Slovenske karitas, druga v partnerstvu z zunanjim ministrstvom.
Pomoč tudi v Ukrajini
»Ministrstvo za zunanje zadeve bo za Ukrajino prek programov humanitarne pomoči do konca leta prispevalo 15 milijonov evrov,« je naznanila državna sekretarka Melita Gabrič. »Pomagamo ljudem v stiski, otrokom, ki so najbolj ranljiva skupina. Imamo programe v Ukrajini, na terenu, v katerih nudimo psihosocialno pomoč otrokom prek Slovenske karitas in drugih partnerjev, vključno z ITF, ustanovo za krepitev varnosti. Prav tako namenjamo sredstva prek mednarodnih organizacij, da pomagajo prebivalstvu Ukrajine, še posebej otrokom.«
Tudi Lampe je poudarila, da otrokom v Ukrajini nudijo tako materialno kot psihosocialno pomoč. V humanitarnem strateškem partnerstvu z MZEZ so v regiji Žitomer zgradili center za rehabilitacijo invalidnih otrok, ki je edini takšen center v tej regiji. »Slovenija je bila pobudnica gradnje centra in prva, ki je priskočila na pomoč s finančnimi sredstvi,« je ponosna Lampe.
Najprej so poskrbeli za namestitev 90 otrok, zdaj gradijo še kuhinjo z jedilnico in prostore za fizioterapijo, tako da bodo otroke, ki so v vojni izgubili roke in noge, v prihodnosti rehabilitirali fizioterapevti. Trenutno tam izvajajo delavnice psihosocialne podpore za 200 otrok s posebnimi potrebami in njihove matere.
Poleg tega so blizu Harkova kupili hišo, kjer izvajajo psihosocialno pomoč otrokom. »Tam so otroci, ki so še vedno od vojne najbolj prizadeti, še vedno živijo v kleteh, vsak dan v nevarnosti. Doživeli so zelo težke stvari, mnogi niso niti več govorili. V delavnicah so jim pomagali, da so se ponovno socializirali,« je opisala Lampe.
Sodelavci Karitas so zgradili hiše, glasbene šole, knjižnice, družinam pomagali z denarjem, paketi hrane, higienskimi pripomočki. Kupili so jim peči na drva, saj v domovih ni električne energije ... Sodelavci Karitas pomagajo pri evakuacijah z vzhoda Ukrajine, saj se fronta premika, pri čemer tvegajo svoje življenje. »Občudujem sodelavce lokalne Karitas, ki ostajajo na nevarnih območjih, češ kdo bo sicer tem ljudem pomagal. Doma ostajajo starejši, bolni ljudje, trgovin ni, polja so minirana, tako da ne morejo niti pridelati hrane,« pravi Lampe. Pritrjuje ji Olha Tsetsevych, sodelavka Caritas SPES Ukrajina: »80 odstotkov prebivalcev v vaseh na vzhodu Ukrajine predstavljajo starejši, ki ne morejo ali nočejo zapustiti svojih hiš. Raje umrejo doma, kot da bi odšli.«
Galerija
Poglej vse fotografije (6)
