Za popravilo tkiv in organov

Matične celice niso novo »zdravilo«, a zakaj odvzemov pri nas ni več? Številni starši s tem niso seznanjeni

Andraž Zupančič
2. 10. 2024, 19.10
Posodobljeno: 4. 10. 2024, 15.04
Deli članek:

Sodobna medicina vse bolj stavi tudi na matične celice, ki zaradi svojih lastnosti predstavljajo velik potencial za zdravljenje sodobnih bolezni. Najbolj »zmogljive« so matične celice, odvzete takoj po porodu, a veliko staršev niti ne ve, da je to mogoče.

FH-S
Javne banke matičnih celic pri nas ni, ostajata pa dva ponudnika shranjevanja.

Kaj sploh je matična celica? Kot pravi Urban Švajger z zavoda za transfuzijo, s tem izrazom »opisujemo zelo raznoliko populacijo predniških celic, ki so prisotne v našem telesu vse življenje. Poleg teh 'matičnih celic odraslega' poznamo seveda tudi embrionalne matične celice, ki so prisotne le kratko obdobje po spočetju in iz katerih se razvije naš celotni organizem.«

Matične celice v osnovi niso novo »zdravilo«. Že v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja so se znanstveniki začeli ukvarjati z različnimi hipotezami o uporabi celic; večji korak naprej je bil storjen po drugi svetovni vojni ter po tem, ko so odvrgli atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki ter so se pri preživelih pojavili zdravstveni zapleti, povezani z visoko ravnjo sevanja, in so jim poskušali pomagati. Presaditve matičnih celic, sicer iz kostnega mozga, pa so opravljali že v 50. letih prejšnjega stoletja. Prvi opise in zabeležene transplantacije kostnega mozga pri ljudeh lahko umestimo v čas naše nekdanje države Jugoslavije in nesreče raziskovalnega jedrskega reaktorja v Vinči leta 1958.

Lahko se same obnavljajo ali postanejo celice drugega tkiva

arhiv UKC Ljubljana
Matične celice se same obnavljajo in zmorejo posnemati celice drugih organov.

Matične celice odraslega so dejansko prisotne v vseh anatomskih lokacijah telesa. Igrajo namreč zelo pomembno vlogo, saj ključno prispevajo k regeneraciji in popravilu tkiv in organov. Že izraz matičnost pove, da so se sposobne samoobnavljati in tako z nami ostanejo do konca življenja. Lahko se razvijejo v bolj specializirane celične tipe, s čimer nadomestijo poškodovane ali odmrle celice. Poleg vsega pa izločajo številne biomolekule, ki regulirajo vnetne procese in spodbujajo regeneracijo. »Kljub navedenemu danes vemo, da se s starostjo število matičnih celic v telesu strmo znižuje, kar je zelo razvidno iz počasnejše regeneracije pri starejših ljudeh,« še pravi Švajger.

Prav sposobnost, da se ob presaditvi razvijejo v celice drugega tkiva ali organa, ne samo tistega, iz katerega izhajajo, je lastnost, ki jo danes izkoriščamo v tako imenovani regenerativni medicini in drugih zdravljenjih.

V podjetju Izvorna celica dodajajo, da so te celice v nas prisotne v vseh stadijih življenja, od spočetja do odrasle dobe, najdemo jih tudi v zarodku (fetalne matične celice), v popkovnični krvi, popkovnici in drugih obporodnih tkivih. »Najbolj proučevan vir matičnih celic je kostni mozeg, sledita popkovnična kri in tkivo popkovnice. Slednje je mogoče darovati ali shraniti v javnih ali družinskih (zasebnih) bankah,« še pravijo v Izvorni celici.

Sicer pa imamo ljudje matične celice tudi v drugih tkivih, med drugim so prisotne v pulpi naših zob, pa tudi v maščevju.

Neinvaziven odvzem

V podjetju Future Health pojasnjujejo, kako je z odvzemom matičnih celic. Najbolj nedefinirane celice, ki so tudi »najzmogljivejše«, so tiste, ki jih odvzamejo pri porodu. Kasneje, pri odraslih, so to že bolj regenerativne celice, ki že imajo določen »spomin«, kaj se je s posameznikom v minulih letih dogajalo, potencial celic pa z leti pada. »Matične celice se ob rojstvu odvzamejo po tem, ko se porod uspešno konča, ko je tudi mamica v redu in se je popkovnica prerezala. Običajno babica v ustrezen set odvzame preostalo popkovnično kri in del samega tkiva popkovnice. Tudi počakajo, da popkovnica preneha utripati, kar pomeni, da otrok dobi maksimalno količino popkovnične krvi za optimalni začetek življenja. Vedno pa določen delež krvi ostane v popkovnici in ta del se shrani, če se starši odločijo za shranjevanje matičnih celic. Sicer gre vse v biološke odpadke,« pravijo pri Future Health.

Zato se dejansko shranjuje, tako dodajajo pri Future Health, koncentrat popkovnične krvi oziroma koncentrat matičnih celic. V primeru tkiva popkovnice pa se shranijo štirje koščki tkiva, ki vsebujejo matične celice. Vzorce shranjujejo na tekočem dušiku, v strogo nadzorovanih pogojih in varovanem skladišču.

Za zdravljenje več kot 90 bolezni

Koncentrat se praviloma shranjuje za dobo 20 ali 25 let, za to obdobje se odloča največ interesentov, cene pa se začnejo pri malo več kot 2000 evrih.

»Kdor ima shranjene lastne matične celice, ima možnost, da jih uporabi ne samo za primere bolezni, ki se danes zdravijo z njimi, temveč tudi kot podporo pri morebitnih nesrečah, večjih operacijah. Potencial uporabe je zelo velik. Najboljša možnost je, da shranimo lastne matične celice. Če jih nimamo, so lahko darovalci teh celic člani naše ožje družine. Krvotvorne matične celice se danes uporabljajo za zdravljenje več kot 90 bolezni,« povedo pri Future Health, »trenutno poteka več kot 10.000 kliničnih študij, v katerih se ukvarjajo z uporabo matičnih celic za širok spekter bolezni, med njimi nevrodegenerativne bolezni, kot je alzheimerjeva, diabetes tipa 1, avtizem...«

Mnogi niti ne vedo, da obstaja ta možnost

Profimedia
Veliko staršev ne ve, da lahko ob rojstvu otroka poskrbijo, da bo imel kasneje na voljo najzmogljivejše matične celice.

V podjetju Izvorna celica dodajajo, da se lahko take celice uporabljajo tudi pri zdravljenju krvnih bolezni, kot so limfomi, levkemije, imunske pomanjkljivosti, metabolne motnje, anemije. »Krvotvorne matične celice so lahko alternativa kostnemu mozgu, ne samo pri otrocih, temveč tudi pri odraslih,« pojasnjujejo.

Zdravljenje z matičnimi celicami iz kostnega mozga in popkovnične krvi poteka na UKC Ljubljana in Maribor. V UKC Ljubljana imajo na pediatriji poseben oddelek za zdravljenje z matičnimi celicami.

Trenutno je po podatkih WMDA v registru 768.546 enot popkovnične krvi, shranjenih v javnih bankah. Po svetu pa naj bi bilo v družinskih bankah shranjeno več kot osem milijonov enot krvi ali tkiva popkovnice novorojenčkov, ena največjih evropskih bank ima shranjenih več kot milijon enot.

Od prvih transplantacij pa do danes je bilo v svetu opravljenih že več kot 1,5 milijona zdravljenj z matičnimi celicami kostnega mozga ter več kot 50.000 presaditev matičnih celic iz popkovnične krvi. Pri nas pa na leto opravijo okoli 130 presaditev.

Na leto sicer v povprečju opravijo malo manj kot 600 odvzemov matičnih celic, a kljub velikemu potencialu se pojavlja vprašanje, zakaj tega ni še več. »To bi bilo vprašanje za ministrstvo za zdravje in UKC; zakaj se ne vlaga več v napredna zdravljenja in uporabo matičnih celic. A vprašamo se lahko tudi, zakaj porodnišnice, ginekologi, šole za starše in ne nazadnje tudi mediji ne govorijo pogosteje o matičnih celicah, da bi prišla informacija do vseh staršev. Če starši sploh ne vedo, da je to danes mogoče, kako naj sprejmejo pravo odločitev?« se sprašujejo pri Future Health. 

Profimedia
Shranjevanje matičnih celic v nadzorovanih okoliščinah.