Strokovnjak s področja varstva pri delu bo dovoljeno maso bremena za delavce računal po merilih in formulah, ki so navedene na devetih straneh priloge Pravilnika o ročnem prenašanju bremen. Metodo izračuna so pripravljavci akta povzeli po nemškem zveznem inštitutu za varstvo in zdravje pri delu. Najprej bo odvisno, ali delavec breme vleče, potiska, dviguje, prenaša ali pa dela neprestano enake gibe, se pravi opravlja ponavljajoče ročno premeščanje. Kriteriji izračuna obremenitve bodo pogostost prenašanja bremena, njegova teža in narava (npr. ostri robovi, breme z ročaji ali brez njih ...), pogoji prenašanja, drža delavca pri prenosu bremena, položaj in gibanje rok ter vremenski in prostorski oziroma terenski pogoji (npr. spolzka tla, neravna, groba podlaga, naklon …). Ocenjevali bodo tudi, ali delavec bremena prenaša vsak dan ali pa vmes opravlja še kakšno drugo delo. Izračun je kar kompleksen, a za delavce dobrodošel. Nemalo jih ima zaradi fizičnih obremenitev na delovnem mestu zdravstvene težave. Prav to je bil povod za sprejem pravilnika, je dejal minister za delo Luka Mesec. »Sprejetje pravilnika je postalo nujno. Ročno premeščanje bremen, sploh v dejavnosti, kot je trgovina, ima lahko uničujoče posledice za zdravje delovnih ljudi. Pri tem prevladujejo kostno-mišična obolenja, najpogostejša bolezen v EU, ki izhaja neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu. Po podatkih NIJZ so v Sloveniji kostno-mišična obolenja vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti, ta obolenja pogosto vodijo tudi v invalidnosti.«
Delavec lahko preloži več sto kilogramov dnevno
Nekatera podjetja so pravilnik, ki narekuje pravila ročnega prenašanja bremen, v celoti implementirala v delovni proces, druga delno. V Perutnini Ptuj pravijo, da nova pravila vpeljujejo postopoma, v skladu z novimi investicijskimi cikli in posebnimi rešitvami. »V zadnjih letih smo že izvedli ali pa potekajo številne izboljšave, ki so bile vključene v investicije, med drugim so to rekonstrukcija tovarne krmil v Dražencih, posodobitev vzrejnih objektov, modernizacija proizvodnih linij ter posodobitev logističnih procesov. Naša proizvodnja vključuje določeno stopnjo avtomatizacije, vendar v celoti avtomatizacija ni mogoča. Na ključnih delovnih mestih smo zato uvedli dodatne pripomočke, kot so dvižne mize, robotske roke za manipulacijo bremen, transporterje in druge tehnične izboljšave. S temi investicijami želimo zmanjšati tveganje za mišično-kostne bolezni ter poškodbe, ki so povezane z delom, obenem pa ohraniti našo konkurenčno prednost na trgu. Pri vsaki investiciji se osredotočamo predvsem na delavca, da so delovni pogoji zanj čim boljši in varni. To velja v prvi vrsti za klavnico, proizvodnjo in skladiščenje, kjer je breme večje že zaradi same narave dela.«
V Mercatorju še čakajo na tehnično opremo
Tudi v Mercatorju uvajanje novih pravil še poteka. »Ne glede na velikost in kompleksnost družbe nam je uspelo izvesti vse potrebne meritve, kar je zahtevalo veliko organizacije in usklajevanja. Za samo implementacijo ukrepov bomo potrebovali še nekaj časa, saj smo v postopkih nabave tehnične opreme. Sprejeli smo vrsto ukrepov organizacijske narave, s katerimi bomo zagotovili boljše pogoje pri dvigovanju in premikanju bremen. Vsekakor bomo poskrbeli, da bomo zaposlenim manipulacijo z bremeni olajšali. Glede implementacije novih rešitev smo od začetka opozarjali, da smo še posebej velika podjetja, z vrsto kompleksnih delovnih procesov, imela relativno malo časa na voljo za vse predvidene aktivnosti. Za implementacijo vsega potrebnega je bilo in še bo potrebno veliko delovnih ur oziroma dodatnih obremenitev zaposlenih, stroške pa bodo najbolj povišala nova delovna sredstva oziroma tehnični pripomočki,« so povedali v največjem trgovskem podjetju v Sloveniji.
Iz Spara so sporočili, da so se na nove pogoje pripravljali že dalj časa, kljub temu pa izvajanje ukrepov še vedno poteka: »Že pred novim pravilnikom smo vpeljali vrsto izboljšav, vključno z nakupom več ročnih električnih viličarjev v zadnjih dveh letih. Od julija izvajamo še dodatne ocene tveganja, ki natančneje obravnavajo ročni prenos bremen.«
V Hoferju so pojasnili, da so zavezani k izpolnjevanju zakonskih obveznosti in drugih pravil, nov pravilnik glede ročnega premeščanja bremen spoštujejo.
Delavci na gradbiščih med najbolj obremenjenimi
V največjem gradbenem podjetju v Podravju, Cestnem podjetju Ptuj (CPP), so povedali, da so novi pravilnik implementirali in predvideli s sprejetjem izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je začela v družbi veljati 1. avgusta. »Izvajamo vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, vključno s preprečevanjem nevarnosti in tveganja pri delu. Pozorni smo, da zaposlene usposobimo ter redno preverjamo tveganja in nevarnosti na delovnih mestih.«
Prenašanje bremen je v gradbeništvu stalnica. »Največja bremena prenašajo delavci, ki opravljajo dejavnost nizkih in visokih gradenj, rednega vzdrževanja in varstva cest, ter delavci v sektorju mehanizacije. To vključuje predvsem prenašanje gradbenih materialov in vgradnjo betonskih elementov. Z uvedbo dvižne opreme in organizacijskimi prilagoditvami smo ta opravila bistveno olajšali ter zmanjšali tveganja za poškodbe pri delu,« so pojasnili v ptujskem gradbenem podjetju.
