Koruza z razlogom raste na približno 40 odstotkih njivskih površin po Sloveniji, gre namreč za temeljno živilo v prehrani goveda. »Sedemdeset odstotkov krme temelji na koruzni silaži, 30 odstotkov na travni,« je pojasnil Denis Hrga, govedorejec, ki v Juršincih redi 200 repov govedi. Podatki orisujejo pomen te žitarice v prehrani živali, posledično pa tudi obseg škode ali katastrofe, ki so jo letos utrpeli številni govedorejci, ki so spomladi v zemljo posadili med kmeti priljubljen in preizkušen hibrid 9911 podjetja Corteva.
Koruza na zunaj odlična, storži popolnoma prazni
»Koruza je bila na zunaj videti odlično, ko pa sem odprl storž, da bi preveril zrelost zrnja, sem doživel šok. Storž je bil brez zrnja, prazen. Na 30 hektarjih popoln – stoodstotni izpad,« pravi Hrga. In nikakor ni edini. Kmetje se z enakimi ugotovitvami glede letošnjega pridelka dotičnega hibrida oglašajo iz vse Slovenije – Litije, Domžal, ormoškega konca, Pesniške doline, z Bistriškega. »Na 17 hektarjih sem sadil hibrid 9911 in na teh 17 hektarjih nimam pridelka. Ne vem, ali je smiselno koruzo zasilirati in imeti stroške s siliranjem koruze ali je bolje površine kar zmulčiti,« je izgubljeno dejal eden izmed slovenjebistriških kmetov. »Na ostalih šestih hektarjih raste hibrid druge oznake, tam pridelek je,« je pomenljivo dodal.
Spet neki drugi kmet se je oglasil z izkušnjo, da se mu je koruza iz letos kupljenih vreč hibrida 9911 izrodila, koruza iste oznake lanske serije pa je uspela. Hrga je za nameček dodal: »Omenjeni hibrid sem sadil tudi v okviru poskusov, tam je obrodila, vendar zato, ker je prišlo do medsebojnega opraševanja.« Indici, namigi, za nekatere dokazi, da so kmetje drago (pre)plačali seme, ki jih je po vseh izvedenih tehnoloških opravilih, po boju z naravo in škodljivci, na koncu še oropalo pridelka.
Kmetijski strokovnjaki previdno molčijo
Medtem ko kmetje s prstom kažejo na semenarsko korporacijo, kmetijski strokovnjaki previdno molčijo. Nekateri za neoblikovanje zrnja krivijo močo, prevelike količine padavin, spet drugi visoke temperature v času cvetenja, tretji pravijo, da gre za splet neugodnih okoliščin. Pa seme? »Nehvaležno je uradno izreči, da je seme krivo, če nimaš znanstvenih dokazov,« je rekel eden izmed njih.
Toda Hrga je vse ostale možnosti zavrnil: »Suše v pesniški dolini ni bilo, prav tako ne moče, saj so bile padavine lepo razporejene. Krivo je seme in nič drugega. Zakaj bi bila moja njiva brez pridelka koruznega zrnja, medtem ko je koruza druge sorte na sosednji njivi brez napak?! Ne vem, ali je bilo morda prodano seme sterilno, da ni prišlo do oprašitve in nato razvoja zrnja, ali kje je bila v semenu težava. Toda dokazovati naš prav proti multinacionalkam … vemo, kako se bo končalo.«
Hrga bo moral dokupiti za 28 tisoč evrov zrnja
Nekako gre za boj Davida proti Goljatu, a zdi se, da v tej bitki šibkejši ne bo zmagal oziroma je že izgubil. Kmetje so izgubili pridelek, ob tem pa bodo primorani v dokup koruznega zrnja, ki je nujno za energetsko vrednost same krme. »Pred dnevi smo poslali analizo krme v laboratorij, da pridobimo potrebne rezultate o energetski vrednosti silaže, o optimalnem času žetve in primanjkljaju, ki ga moramo nadomestiti z odkupom.«
Denis Hrga bo moral po prvih izračunih dokupiti 200 ton koruznega zrnja oziroma mokrega zdroba, čez palec bo zanj odštel okrog 28 tisoč evrov in to zgolj zato, je prepričan Hrga, ker seme, za katero je multinacionalki v spomladanskih mesecih naštel devet tisoč evrov, ni bilo ustrezno. Hrga ob tem še dodaja: »Spomladi, ko kmet kupuje seme, so ves čas dosegljivi, dostopni, pripravljeni odgovoriti na vsako morebitno dilemo, zdaj je odgovorne nemogoče dobiti.«
