Visoke poletne temperature so v zadnjih letih pri nas postale stalnica. Julija nas je dosegel vročinski val, temperature so se ponekod povzpele celo do 37 stopinj Celzija. Vročina je dokaj obremenjujoča že za zdravega človeka, kaj šele za bolnega, starejšega in za vse, ki živijo v ustanovah z omejeno svobodo gibanja, torej tudi za zapornike.
Zato smo preverili, kako je poskrbljeno v novomeški in brežiški bolnišnci ter v nekaterih domovih za starejše in v zaporih na Dobu. Imajo prostore klimatizirane oz. primerno ohlajene?
V Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto je za bolnike dobro poskrbljeno. V vseh oddelkih, ki so namenjeni hospitalizaciji bolnikov, so nameščene klimatske naprave: od lokalnih naprav po hodnikih oddelkov do centralnega klimatizacijskega sistema s prezračevanjem in temperiranjem prostorov. »S tem je opremljeno okrog 70 odstotkov omenjenih površin, preostalo so lokalne klimatske naprave,« pove direktorica dr. Milena Kramar Zupan. Ponoči bolnišnične prostore zračijo, podnevi pa zaposleni v oddelkih poskrbijo, da so okna zaprta, senčila pa spuščena. Bolnikom sta ves čas na voljo čaj in voda, k pitju pa jih spodbujajo. Zaradi potenja bolnišnično perilo večkrat menjajo. Vsi bolniki, ki so samostojni, imajo kadar koli možnost uporabe tuša, nepokretnim bolnikom pa večkrat izvajajo posteljno kopel. V negovalni bolnišnici, ki jo urejajo v stari interni, bo centralni klimatski sistem.
Klimantskih naprav ni povsod
V SB Brežice imajo nove objekte opremljene s centralnim sistemom hlajenja in prezračevanja, starejša objekta A in B pa hladijo s posameznimi klimatskimi napravami. »Bolniški oddelki s hospitaliziranimi bolniki so opremljeni s posameznimi klimatskimi napravami, nameščenimi na hodnikih. Ima jih že tudi nekaj bolniških sob. Seveda bi si želeli, da so vse sobe tovrstno opremljene, a to je odvisno od financ,« pove Alenka Planinc. Doda, da v skladu z načrtom prezračevanja novejše oddelke prezračujejo s centralnim sistemom, starejša objekta pa naravno. Vsa okna na južni strani objektov so zasenčena z zunanjimi žaluzijami ali roletami. Poleti imajo bolniki na voljo lažje in tanjše bolnišnično perilo, 24 ur na dan svež čaj in vodo. Želje po ventilatorju ne izražajo.
Kakšno je stanje v domovih za starejše?
Kako pa med vročino skrbijo za stanovalce v naših domovih za starejše? Predsednica Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak pravi, da je po podatkih iz ankete leta 2022 prezračevanje v celoti ustrezno urejeno pri približno polovici vseh socialnovarstvenih zavodov. »Ocenjujemo pa, da se je zaradi številnih prenov objektov v zadnjih dveh letih, ki se tudi še izvajajo, stanje glede prezračevanja oz. klimatizacije precej izboljšalo. V domovih se kolikor mogoče trudimo za ustrezno vzdrževanje mikroklime za naše stanovalce in tudi za še sprejemljive razmere za delo naših zaposlenih,« pove.
V DSO Črnomelj, kjer je Lekić Poljšak direktorica, imajo centralni sistem prezračevanja, za dodatno hlajenje pa nameščene centralne klimatske naprave v vseh etažah in dodatno še posamezne povsod tam, »kjer smo ugotovili, da je to nujno potrebno. Zahteva pa ravnanje pri uporabi teh naprav veliko mero pozornosti in premisleka, saj prevelike temperaturne razlike med notranjimi prostori in zunanjostjo pri starejših in bolnih lahko neugodno vplivajo na zdravje,« poudari.
V skladu z možnostmi bodo to področje še izboljševali. Seveda pa se v domu držijo tudi natančno opredeljenega protokola prezračevanja, senčenja in uravnavanja temperatur v prostorih stanovalcev. Trikrat na dan (dopoldne, popoldne in ponoči) opravljajo evidenčno kontrolo z merjenjem in beleženjem temperatur ter potrebnim ukrepanjem.
Direktorica zagotavlja, da v teh vročih poletnih dneh skrbijo, da so stanovalci predvsem primerno hidrirani, kar pomeni, da zaposleni ves čas skrbijo, da imajo stanovalci na razpolago dovolj osvežujočih napitkov (limonada, čaj, voda), spodbujajo jih k pitju tekočine, večkrat jim ponudijo sadje, sladoled. Če je treba, poskrbijo za primerno obleko, na zrak jih pospremijo zgodaj dopoldne.
Skrb za stanovalce
Podobno pove tudi direktorica DSO Novo mesto Mateja Jerič. V njihovem domu imajo na stanovanjskem in negovalnem delu klimatske naprave po posameznih traktih na hodnikih. Zjutraj in zvečer skrbijo za zračenje, odpirajo okna, čez dan pa so vrata sob odprta proti hodniku, sobe tudi zatemnijo. V novozgrajenih prizidkih Bob in Ajda je stanje boljše, saj imajo klimatske naprave po hodnikih in v vsaki sobi, a žal tam prostori zaradi pomanjkanja kadra niso v celoti zasedeni.
Njihovi starejši se radi hladijo tudi na klopcah v senci pred domom in na domski kmetiji, kjer jim občasno postrežejo zajtrk. S centralnim klimatom sta klimatizirani jedilnica in avla, prav tako sta ohlajeni kuhinja in pralnica, da je zaposlenim delo lažje, še pove Jerič.
Direktorica DSO Trebnje Petra Kušar Stojakovič pojasni, da imajo v domu klimatske naprave v skupnih prostorih, na stopniščih in veznih hodnikih, v novem delu doma pa imajo stanovalci že svoje naprave v sobah.
»V tem trenutku še nimamo centralnega klimatskega sistema, ga pa načrtujemo ob prenovi doma,« pove Kušar Stojakovič in doda, da si v vročinskih valih pomagajo s prezračevanjem predvsem ponoči in zgodaj zjutraj, čez dan pa delujejo klimatske naprave. Na vseh oknih imajo zunanje žaluzije, ki so podnevi spuščene.
Posebno skrb posvečajo zadostni hidraciji stanovalcev z različnimi primerno ohlajenimi napitki, lahki in polnovredni prehrani s poudarkom na sadju in sladoledu. »Zjutraj, ko je še nekoliko hladneje, spodbujamo stanovalce, da zajtrkujejo zunaj na terasi, organiziramo pa tudi sladoledne dni. Stanovalci se čez dan večinoma gibljejo po ohlajenih domskih prostorih, če želijo, lahko uporabljajo tudi svoj ventilator,« pojasni direktorica.
Na Dobu hudo
Vpliv vročine se čuti tudi pri življenju in delu v zaporih. Prostori bivalnih oddelkov za zaprte osebe v slovenskih zaporih so pretežno neklimatizirani, kar velja tudi za Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, predvsem v zaprtem delu zavoda. Tu ni klimatskih naprav niti v vseh prostorih zaposlenih.
Bivanje v teh vročih dneh v zaporih otežuje še prezasedenost. Zaprti del na Dobu je trenutno 141-odstotno zaseden, dislocirana odprta oddelka pa v Slovenski vasi 101,4-odstotno in v Puščavi 95-odstotno.
Kot pravijo v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, se trudijo z različnimi ukrepi blažiti posledice visokih temperatur. V 2. nadstropju 1. oddelka, kjer bivajo starejši in gibalno ovirani obsojenci, sta nameščeni klimatski napravi na hodniku in v jedilnici. Klimatska naprava pomaga tudi na hodniku v prostorih delovne terapije in prostočasnih dejavnosti ter v ambulanti. Nekaj jih je nameščenih še na hodnikih v bivalnih prostorih obsojencev v odprtih oddelkih Slovenska vas in Puščava.
Z različnimi ukrepi se trudijo blažiti posledice visokih temperatur. Skrbijo za temeljito zračenje vseh bivalnih prostorov predvsem v hladnejšem delu dneva, zastirajo okna, zaprtim omogočajo več hladnih napitkov, skrbijo, da je v avtomatih dovolj pijače, v skladu z možnostmi prilagodijo jedilnike z več lahke hrane, sveže zelenjave in sadja.
»Obsojencem na sestankih večkrat pojasnimo navodila za pravilno in čim učinkovitejše prezračevanje. V starejših oddelkih zavoda na Dobu so nameščeni tudi stropni ventilatorji, prav tako z odpiranjem lin na vratih omogočamo dodatno zračenje. Na sprehajališčih obsojencev se uporabljajo senčniki,« povejo v upravi in dodajajo, da obsojenci svojega ventilatorja ne smejo uporabljati.
Na posameznih delovnih mestih, kjer to delovni proces omogoča, npr. na kmetiji v okviru Javnega gospodarskega zavoda Rinka, se delovni čas obsojencev prilagaja, da se delo opravi v času nižjih dnevnih temperatur.
Velik dodatni strošek
Kot povedo vsi sogovorniki iz posameznih zavodov, si želijo boljše opremljenosti s klimatskimi napravami, a kaj, ko je ta povezana z velikimi dodatnimi stroški, poveča pa se tudi strošek električne energije in vzdrževanja naprav.
Tovrstne naložbe so torej odvisne od finančnih možnosti zavodov, zato povsod z rednim servisom in vzdrževanjem skrbijo za optimalen izkoristek obstoječih klimatskih naprav in se tudi sicer trudijo, da se njihovi stanovalci ali bolniki kljub vročini čim bolje počutijo. Tudi v zaporih na Dobu si želijo celostne vzpostavitve hlajenja v vseh bivanjskih in delovnih prostorih, a trenutno v proračunu sredstva za to niso namenjena, pravijo.
