Na nekoč Grofovi domačiji na koncu vasi Renkovci v Občini Turnišče nastaja dobra lokalna kulinarična zgodba. To ustvarja zavod Hudo dobro, katerega začetke je pred petimi leti podprla razvojna agencija Sinergija, tudi lastnica objektov, ki jih zavodu daje v najem. Hudo dobro ima še status zaposlitvenega centra za invalidne osebe z zmanjšano zmožnostjo za delo. Trenutno jih je v zavodu zaposlenih sedem, ki skupaj s štirimi mentoricami pripravljajo raznovrstne prehranske izdelke, ki jih ponujajo pod blagovno znamko Hudo dobro.
Že ob ustanovitvi zavoda je bila začrtana jasna usmeritev, da bo ta deloval po principih socialnega podjetništva, izdelki pa bodo narejeni iz lokalnih surovin. »To pomeni, da bomo navdih iskali v naši kulinarični dediščini in tradiciji, najboljše stvari pa poskušali na posodobljen način in z upoštevanjem novih prehranskih smernic ponuditi sodobnemu kupcu,« je povedala direktorica zavoda Mojca Makovec Haložan. Vodilo jih je tudi načelo odgovornosti do lokalnega okolja z vračanjem prejetega v enaki meri na drug način, tj. zaposlovanjem domačih ljudi s priložnostjo za delo ranljivih ciljnih skupin.
V petih letih delovanja so se osredotočili na predelavo različnih vrst sadja, saj je tega v lokalnem okolju veliko, njihova posebnost pa so sadni trakovi, ki jih na trgu ponujajo kot prigrizke. Prepoznavni so tudi po pekovskih izdelkih in prekmurski ter prleški gibanici. Obiskovalcem domačije na koncu vasi to sladico tudi postrežejo v lično urejenih prostorih, ob tem pa jim predstavijo še njeno zgodbo.
Pogledati za vsaka vrata
Začetki delovanja zavoda niso bili obremenjeni s pomisleki, ali je perspektivno zgodbo sploh mogoče začeti v nekem obrobnem kraju, saj je nekaj teh že prej vzniknilo v okolici, pove sobesednica. Še vedno je tudi prepričana, da je prav podeželsko okolje najboljše za ustvarjanje dobrih zgodb, kajti tu je mogoče najti potencial, tudi usposobljen kader, ki dela z veliko mero navdušenja, kar potrjuje tudi njihov primer. Zavod Hudo dobro namreč zaposluje mentorice s strokovnimi izkušnjami, ki imajo vse končano fakulteto in ki delujejo strokovno kot ekipa.
So pa začetki bili povezani z neko mero tveganja, ki je kmalu po zagonu dejavnosti dobilo jasno podobo zaradi posledic epidemije covida-19. A tudi ta izkušnja je prinesla nekaj dobrega, pove Makovec Haložanova, tj. spoznanje, v katero smer naj gre njihov razvoj. Čeprav so vedeli, kaj hočejo, je bilo treba za to odpreti številna vrata ter pogledati, kaj je za njimi. Preizkusili so tudi nešteto receptov, da so prišli do odgovora, kaj si kupci zares želijo. Želijo si, da so izdelki lokalni in narejeni v domači kuhinji, kamor lahko ob obisku še sami pokukajo, povzame direktorica. Da torej ne gre za živ muzej, ampak da se to, kar se v kuhinji skuha in speče, obiskovalcem tudi ponudi v Hiši gibanice, ki so jo uredili prav s tem namenom.
Tri četrtine surovin za pripravo izdelkov dobijo v lokalnem okolju, lokalni ponudniki pa so pripravljeni tudi marsikaj pridelati, če imajo znanega kupca s pošteno ceno. To je pomembno za zadovoljstvo v celotni verigi, poudari Makovec Haložanova, in osnova, na kateri se da ustvariti uspešne zgodbe.
Domačini bili prvi in ostali zvesti
»Naše prve stranke so bili domačini s krajevno in lokalno skupnostjo na čelu, ki so nas že na začetku vsi tudi podpirali,« je še dejala direktorica. Zelo dragocena je tudi podpora Občine Turnišče, brez katere stvari zagotovo ne bi tekle tako gladko, še podčrta. Še zdaj skoraj polovica strank prihaja iz lokalnega okolja, domačini pa s seboj večkrat pripeljejo tudi svoje goste, katerim želijo pokazati lepo zgodbo, ki hkrati predstavlja identiteto njihovega kraja.
Po domače dobrote, ki jih pri drugih ponudnikih ni mogoče dobiti, prihajajo tudi številni turisti, kar je plod dobrega sodelovanja s turističnimi ponudniki na širšem območju. Prihodnost zavoda Hudo dobro Mojca Makovec Haložan vidi predvsem v inovativnosti in partnerskem povezovanju ponudnikov manjših blagovnih znamk na območju Slovenije, ki so na področju predelave in trženja naredili premike v neko novo smer. Predvsem pa je njihov cilj izboljševanje kakovosti, ob tem pa ostati zvest lokalnemu okolju in identiteti.
