- Nenadna smrt sedemmesečnega dojenčka z Goričkega, videti je bil izčrpan in oslabel
- Tudi tragična smrt dojenčka ni pospešila birokratskih mlinov
Slovenijo je marca letos pretresla vest o smrti sedemmesečnega dojenčka z Goričkega, ki je 17. februarja umrl v bolnišnici v Murski Soboti. Kot je prvi poročal portal Vestnik.si, so dojenčka tistega dne z rešilcem v bolnišnico pripeljali reševalci, potem ko so reševalno službo poklicali svojci, ker je otrok nenadoma postal neodziven in ni dihal. Reševalna ekipa ga je oživljala že med vožnjo, postopek reanimacije pa se je nadaljeval v urgentnem centru, kjer je dojenček kljub naporom zdravnikov umrl. Otrok je bil ob prihodu v bolnišnico neodziven, ni dihal in je bil brez srčnega utripa. Ker je bila smrt nenadna, otrok pa je bil kahektičnega videza, so v bolnišnici o primeru obvestili vse pristojne službe. Odrejena je bila tudi sodna obdukcija.
Po današnjem poročanju portala N1 je zdaj policija v povezavi s primerom podala kazensko ovadbo zoper fizično osebo, ki jo sumijo storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Zaradi varstva osebnih podatkov na Policijski upravi Murska Sobota več podrobnosti ne razkrivajo.
Neustrezno obveščanje o rojstvih
Kot smo že poročali, je primer nesrečnega otroka, ki je z družino živel na Goričkem, v javnosti sprožil tudi debato o sistemu obveščanja o rojstvih otrok. Izkazalo se je namreč, da družine z novorojenčkom patronažna služba ni obiskala niti enkrat, saj v Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki zagotavlja zdravstveno varstvo tudi na Goričkem, niso bili obveščeni niti o nosečnosti niti o rojstvu tega otroka. Primer je razodel vse pomanjkljivosti trenutnega sistema, kjer ima vsaka bolnišnica uveljavljen svoj sistem, številne pa breme obveščanja prepuščajo družinam oziroma porodnicam. Sistem obveščanja patronažnih služb je sicer že pred smrtjo nesrečnega dojenčka pod drobnogled vzel urad varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki je ugotovil, da je praksa obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnic iz porodnišnic precej različna. Gre torej za pereč problem, ki terja sistemsko ureditev.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman je takrat za Svet24TV dejala, da imata tako novorojenček kot mati pravico do patronažne obravnave v roku 24 ur, zato je nujno, da se na tem področju uredi samodejno sporočanje rojstev patronažni službi. Dodala je, da imajo bolnišnice že sedaj dolžnost, da posredujejo podatke o rojstvu centralnemu registru prebivalstva, zato je od tu naprej samo še en korak, ki bi ga lahko uredili z digitalizacijo. »Mi smo že večkrat opozorili, da se v času digitalizacije uporabi moderne poti komunikacije. Še vedno se namreč dogaja, da nekatere porodnišnice o rojstvih otrok patronažne sestre obveščajo po pošti, za katero vemo, da danes prihaja po treh, štirih dneh,« je ponazorila Ažman.
Ministrstvo za zdravje je pozneje potrdilo, da bodo sistem obveščanja patronažnih služb uredili sistemsko in da bodo to novo sistemsko rešitev uvedli s prihodnjim letom.
