Razpoložljivi podatki za drugo četrtletje po navedbah Banke Slovenije nakazujejo močnejšo krepitev gospodarske dejavnosti v Sloveniji. Po navedbah Banke Slovenije so se izboljšale razmere v predelovalnih dejavnostih, pogoji za nadaljnjo rast domače porabe pa so ostali ugodni, saj se realni dohodki gospodinjstev krepijo. Ob tem v centralni banki prepoznavajo večje zaupanje porabnikov in tudi rast števila prenočitev tujih turistov, nadaljevala pa se je tudi realna rast vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih. Na drugi strani pa v Banki Slovenije opažajo, da se je začela opazneje umirjati gradbena aktivnost.
Ob širokem naboru podatkov za drugo četrtletje povprečna ocena kratkoročnih napovednih modelov trenutno nakazuje enoodstotno četrtletno rast BDP. V prvem trimesečju je sicer gospodarska dejavnost na četrtletni ravni stagnirala, v medletni primerjavi pa je bila po desezoniranih podatkih 1,8-odstotna, po sezonsko neprilagojenih pa 2,1-odstotna.
Rast BDP v Sloveniji ostaja višja kot v evrskem območju, kjer je okrevanje skromnejše, ugotavlja Banka Slovenije. Razpoložljivi kazalniki tako kažejo na blago rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju v drugem četrtletju. Glede na podatke o gospodarskem razpoloženju naj bi se v drugi polovici leta gospodarska aktivnost nekoliko okrepila.
Trg dela
Razmere na trgu dela v Sloveniji ostajajo robustne. Število delovno aktivnih oseb je aprila doseglo novo najvišjo raven, pri čemer anketni podatki kažejo na nadaljevanje rasti zaposlovanja tudi v prihodnjih mesecih, zlasti v storitvah. Stopnja anketne brezposelnosti ostaja nizka pri 3,4 odstotka, kar ob še vedno razmeroma visoki stopnji prostih delovnih mest odraža veliko neskladnost ponudbe in povpraševanja na trgu dela. V teh okoliščinah rast plač ostaja razmeroma visoka kljub opaznemu trendu umirjanja, so nanizali v Banki Slovenije.
Inflacija
Umirjanje inflacije se nadaljuje tako v evrskem območju kot v Sloveniji. Slovenska osnovna inflacija sicer ostaja povišana pri 2,7 odstotka, predvsem zaradi vztrajanja visoke rasti cen storitev. Ta po navedbah Banke Slovenije izhaja iz okrepljenih domačih dejavnikov, zlasti še vedno razmeroma visoke rasti plač in solidne ravni povpraševanja.
Skupna inflacija je medtem junija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin zanihala navzdol na 1,6 odstotka, k čemur so prispevale predvsem medletno nižje cene energentov, medtem ko se je rast cen hrane spet okrepila.
Primanjkljaj se znižuje
V odnosih s tujino ostaja presežek na tekočem računu visok in je aprila na letni ravni presegel 3,1 milijarde evrov. Znova je bil predvsem posledica presežka storitvene menjave, ki je aprila dosegel najvišjo vrednost do zdaj. Blagovna menjava medtem beleži primanjkljaj.
Primanjkljaj javnih financ se znižuje, kar je po navedbah Banke Slovenije predvsem posledica ugodnih gibanj na trgu dela in dobrih lanskih poslovnih rezultatov podjetij, ki so večali davčne prihodke. Ugoden je bil tudi učinek manjših izrednih ukrepov. Gibanja v javnih financah v preostanku leta bodo po oceni centralne banke odvisna predvsem od izida plačnih pogajanj, nadaljevanja obnove po poplavah in poteka načrtovanih reform.
