Poletje je tu in z njim tradicionalni prometni zastoji. Če smo bili v preteklosti vajeni, da so se dolge kolone vozil valile po naših cestah zgolj ob koncih tedna in da so zastoji nastajali zgolj zaradi slabo načrtovanih del na cesti, smo se v zadnjih letih navadili, da je med letom na cestah hudo, poleti katastrofalno, nato gre jeseni še malce na slabše. In tako se v spirali, kot kaže, počasi bližamo dnevu, ko bo vse skupaj obstalo ter se bodo ceste spremenile v parkirišča.
Slovenci ljubimo avtomobile
Hitrih rešitev za te razmere ni. Da bi jih lahko pripravili, je treba najprej poznati vzroke. Statistika kaže, da Slovenci nismo nič kaj trajnostno naravnani. Po podatkih Eurostata smo po številu avtomobilov na prebivalca na desetem mestu med državami EU, ob tem pa je treba poudariti, da smo za seboj pustili večino držav, ki nas prekašajo po ustvarjenem BDP. Tako nam lahko število jeklenih konjičkov zavidajo v Avstriji, Franciji, Španiji, Belgiji, Nizozemski, Danski ... Res je sicer, da so naši konkretno starejši in bolj utrujeni, a imamo jih več kot naši bolje razviti kolegi.
Najraje z avtom
Ob tem se Slovenci nikakor ne znamo v večji meri navezati na javni promet; 90 odstotkov vseh poti opravimo z avtomobili in le 10 odstotkov z avtobusi in vlaki, kar je nad povprečjem EU, ki je pri 87,2 odstotka. Najbolj so na avtomobile navezani v Litvi in na Portugalskem, najbolj pa javnemu potniškemu prometu zaupajo na Madžarskem. Projekcije in cilji, ki so zastavljeni na podlagi nekaterih že sprejetih ukrepov za povečanje trajnostne mobilnosti, napovedujejo, da bo delež potniških kilometrov z osebnim avtomobilom leta 2030 še vedno 88 odstotkov, leta 2050 pa naj bi se zmanjšal na 74 odstotkov.
Pri prevozu ne skoparimo
Ob pregledu statistike, povezane z mobilnostjo, pri Slovencih najbolj izstopa podatek, kolikšen delež vseh izdatkov v gospodinjstvu namenimo za prevoz. Slovenci smo med vsemi državami EU s 16,9 odstotka daleč na prvem mestu, s 15,8 odstotka nam sledijo v Litvi in Luksemburgu, večina držav pa je med 14 in 12 odstotki. Najmanj za prevoz namenijo Slovaki. Podatki Eurostata kažejo, da le 6,6 odstotka.
Prevozna revščina
Slovencem torej ne bi škodilo, če bi imeli kakšnega jeklenega konjička manj in če bi kakšno pot več naredili z javnim potniškim prevozom. A mirno lahko zapišemo, da javni potniški promet v naši državi ni ravno zgleden. Raziskava, opravljena v sklopu preučevanja prometne revščine v Sloveniji, je pokazala, da večina Slovencev javnega potniškega prometa za pot na delo ne uporablja, ker jim v času odhoda oziroma vrnitve z dela ni na voljo. Drugi najpogostejši razlog je, da se za pot porabi preveč časa, in tretji, da javni prevoz ni dovolj pogost. Statistični podatki, ki so jih še zbrali v okviru te raziskave, razkrivajo tudi, da imamo v Sloveniji znaten delež prevozno revnih prebivalcev, to so tisti, ki si prevoza bodisi ne morejo privoščiti bodisi jim ni na voljo. Med vikendi, ko je število avtobusnih in železniških povezav manjše, se delež prevozno revnih prebivalcev v nekaterih regijah, kot so pomurska, savinjska in posavska, povzpne celo na 15 odstotkov ali več.
Avto bo luksuzna dobrina
A iz ukrepov, ki se nam za povečanje trajnostne mobilnosti obetajo v prihodnje, ni razbrati, da bi se vlada, podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom, in lokalne oblasti kaj dosti trudili, da bi javni prevoz postal bolj privlačen. Ukrepi naj bi se namreč razvijali v tako smer, da bo vožnja z avtomobilom manj privlačna. Torej manj voznih pasov, manj parkirišč in dražje parkiranje, dražje cestnine, višji davki, dražje gorivo, plačevali pa bomo bojda tudi za avtomobilske izpuste ogljikovega dioksida. Predvidena je namreč vzpostavitev ločenega sistema za trgovanje z emisijami iz cestnega prometa, ki bo bolj prizadela socialno šibkejše posameznike. Tako se bo torej delež prevozne revščine le še povečal.
