»Tašča in svakinja sta kot običajno, ko nas ni bilo doma, prišli nahranit Thora in Lensa in ju odpeljali na sprehod,« začne pripovedovati oče mlade družine. Po desetih ali petnajstih minutah sprehoda po za živali znani poti po travnikih in njivah nedaleč od vasi se je starejši pes, Lens, začel peniti okoli gobca, dobil je tudi krče. Skrbni sprehajalki, ki sta s seboj imeli tudi svojega psa, sta takoj stekli po avtomobil, oddaljen kilometer ali dva.
A zaman. Sedemletni štirinožec je poginil že med prevozom do dežurne veterinarske ambulante, eno leto mlajši kosmatinec pa se je medtem prav tako začel peniti in je dobil krče, kar so značilni znaki zastrupitve. »Pet oziroma šest ur so se v ambulanti borili za njegovo življenje. Čeprav je Thor tehtal le 15 kilogramov, so ga na miru morali držati kar trije ljudje, tako se je zvijal od krčev,« usodne sekunde opisuje lastnik poginulih buldogov, ki še danes zaradi izgube ne more zadrževati solz.
»Oba psa sta bila zdrava, redno veterinarsko pregledana, dežurni veterinar se je zato lahko le čudil, kako mlajšemu Thoru ne more zbiti telesne temperature, ki se je nenehno gibala okoli 40 stopinj Celzija,« trpljenje uboge živali opisuje naš sogovornik, ki je z nami stik navezal, ker ne želi, da bi se drugim lastnikom živali dogajalo podobno.
Zbirajo informacije
Pogin živali so prijavili policiji, saj tega, da sta se živali morebiti sami zastrupili med sprehodom, ne verjamejo. »Potem bi tretji pes, ki je bil s taščo in njeno hčerko, verjetno prav tako poskušal pojesti ta strup,« razmišlja lastnik poginulih živali.
Pogin živali je ganil tudi vsega vajene policiste, vodnike službenih psov, ki so prispeli na kraj naznanitve dogodka. »Res so bili zelo korektni, obljubili so, da bodo storili vse, da odkrijejo storilca,« razlaga sogovornik, ki sumi, kdo bi lahko bil storilec. To po njegovih besedah nakazujejo sledi na panelni ogradi ob njihovi stanovanjski hiši in okolici. Kljub temu ne želi na nikogar kazati s prstom, »naj policija opravi svoje delo, verjamem, da bo«.
Po besedah Suzane Rauš, uradne govorke Policijske uprave (PU) Murska Sobota, policisti in kriminalisti v primeru, o katerem pišemo, obravnavajo kaznivo dejanje mučenja živali. »O zadevi intenzivno zbiramo obvestila in informacije,« je dodala. Policisti in kriminalisti soboške PU v povprečju na leto obravnavajo osem kaznivih dejanj mučenja živali in okoli sto prekrškov zaradi kršitev predpisov zakona o živalih (prikazano v tabeli). Zastrupljanje živali je kot prekršek opredeljeno v zakonu o zaščiti živali, vendar gre lahko pri tem tudi za kaznivo dejanje mučenja živali, ki ima lahko za posledico okvaro zdravja živali ali njen pogin. Storilca lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
»Nekdo jima je moral podtakniti strup«
V nasprotju s policijo je veliko bolj zgovoren Janez Žekš iz Bakovcev, priznani kinolog, ki se že 40 let ukvarja z vzrejo psov. »To je delo hudobnih ljudi, ki v sodobnem času drugemu človeku želijo le najhujše. To je tudi izraz današnje družbe, ki je vse bolj razdeljena in tekmovalna,« meni. Doda, da so policisti po njegovih izkušnjah pogosto nemočni pri odkrivanju storilcev mučenja živali. »Tudi zato, ker lastniki tega iz različnih razlogov ne prijavljajo.«
Ko mu opišemo simptome živali pred poginom, cenjeni vzreditelj psov jasno odgovarja: »Nekdo jim je podtaknil strup za podgane ali polže. Krči so posledica notranjih krvavitev, strup poskrbi za razkroj črevesja, med blatom se pojavi kri ali pa žival bljuva kri. V takem primeru živalim ni mogoče kaj dosti pomagati.«
Sam se je srečal že z več primeri na terenu, ko je kdo poskušal zastrupiti pse. »Dovolj je, če žival le poliže kakšno zastrupljeno kost ali kos mesa, se je pa že zgodilo, da so med hrano zastrupljevalci dajali beton, kar je prav tako povzročilo uničenje živalskega črevesja.« Žekš še enkrat poudari, da človeška hudobija res ne pozna meja, saj je prav za potrebe našega prispevka govoril še z nekaterimi kinologi po Sloveniji, ki so mu prav tako poročali o več zastrupitvah psov, predvsem pasemskih. »Zakaj bi ljudje nastavljali strup psom, nam za zdaj (še) ni znano, vendar lahko sklepamo o več dejavnikih – moteč lajež, sosedski spori, iztrebki v parkih in na drugih javnih površinah in podobno,« pa je o morebitnih nagibih povedala Suzana Rauš, tiskovna predstavnica PU Murska Sobota.
