Čeprav ob vsakokratnem poročilu OECD Slovenci najprej preverimo, ali so morda že spremenili stališče glede tega, kako dolgo moramo delati in pri kateri starosti se lahko upokojimo, smo mi tokrat vzeli pod drobnogled priporočila, ki nam jih namenjajo glede stanovanjske politike. OECD ugotavlja, da sta za trg nepremičnin v Sloveniji značilna veliko povpraševanje in neustrezna oziroma premajhna ponudba, že tako neugodne razmere pa poslabšujejo naraščajoči stroški gradnje in financiranja investicij. V oceni stanja je zapisano tudi, da je zaradi velikega deleža lastniških nepremičnin otežen dostop do ugodnih najemnih stanovanj za mlade. OECD-ju se je očitno stanje na našem trgu nepremičnin zdelo vredno posebne pozornosti, saj so mu namenili celo poglavje in ob analizi nanizali še kup predlogov, ki bi omogočil lažjo dostopnost stanovanj za različne kategorije prebivalstva.
Optimizacija prostorskega načrtovanja in izdajanja gradbenih dovoljenj
OECD v začetku ugotavlja, da so lokalne skupnosti podrobno prostorsko načrtovanje prevzele šele leta 2003 in da so pogoste spremembe državnih prostorskih načrtov v zadnjih 20 letih močno otežile upravljanje prostora. OECD nam priporoča predvsem racionalizacijo in poenostavitev prostorskega načrtovanja in izdajanja potrebnih dovoljenj. Pri tem ugotavljajo, da je upravljanje zemljišč zelo razpršeno oziroma decentralizirano, pa tudi, da mora investitor zadostiti zahtevam kar desetih različnih služb ali uradov, preden lahko pridobi gradbeno dovoljenje, zato predlagajo uvedbo enotne točke, na kateri bi se oddajale vloge za gradbena dovoljenja, kar bi omogočalo tudi lažjo sledljivost. Po mnenju OECD sta potrebni tudi digitalizacija in debirokratizacija procesov, kar bi skrajšalo čakalne dobe za dovoljenja. V svojih predlogih gre OECD celo tako daleč, da predlaga ureditev, po kateri bi se vloga avtomatično odobrila, če državni organi svojega dela ne bi opravili v predpisanih rokih.
Sprememba obdavčitve
OECD ugotavlja, da ima sistem obdavčitev nepremičnin, ki ga uporabljamo pri nas, korenine še v SFRJ in da smo se priprave sprememb lotili že večkrat, a vedno neuspešno. OECD meni, da bi s spremembo davčne zakonodaje lahko nagovorili težave, ki jih na našem trgu povzročajo številne prazne nepremičnine. Predlagajo nam postopno povečanje davka na nepremičnine, zlasti za prazna stanovanja, zemljišča in sekundarna bivališča, uvedbo progresivne obdavčitve za lastnike več nepremičnin ter zmanjšanje davčnih obremenitev za prvo stanovanje, v katerem lastnik dejansko prebiva. Priporočajo tudi višjo obdavčitev kratkotrajnih najemov.
Ob tem OECD meni, da bi nam koristila tudi vzpostavitev registra praznih stanovanj. Z davčnimi prejemi bi po nasvetu OECD morala naša država tudi spodbujati aktivacijo praznih stanovanj na način, da bi jih bili lastniki pripravljeni oddati kot socialna stanovanja. Ker večina našega stanovanjskega fonda izvira iz obdobja pred letom 1981, menijo, da bi nam koristila tudi uvedba davčnih spodbud za naložbe v energetsko učinkovitost stanovanj.
Pomanjkljivosti na trgu najemniških stanovanj
OECD ugotavlja, da je najemniški trg neurejen, majhen, na njem ni nadzora in da so pravne oziroma pogodbene zaveze na njem praktično nične. Tako menijo, da je treba prenoviti zakonodajo tako, da bo uravnotežila pravice najemnikov in najemodajalcev, uvesti standardno najemno pogodbo, ki bi morala vsebovati vse pomembne informacije, da bi prinesla večjo pravno varnost, ter uvesti davčne olajšave za tiste, ki bodo nepremičnine pripravljeni oddajati za daljše časovno obdobje.
Hipotekarna posojila
Čeprav OECD ugotavlja, da se število hipotekarnih posojil v Sloveniji v zadnjih letih povečuje, meni, da bi jih lahko imeli še več, saj je prebivalstvo zelo nizko zadolženo. Predlagajo spodbujanje konkurence med bankami na področju hipotekarnih posojil, uvedbo državnih garancij za hipotekarna posojila za mlade družine in prve kupce ter poenostavitev postopkov za pridobitev hipotekarnih posojil. Ob tem menijo, da Slovenci na področju financ nismo dovolj izobraženi in seznanjeni z vsemi možnostmi, ki omogočajo pridobitev bivališča.
Razogljičenje nepremičninskega sektorja
V ugotovitvah OECD je zapisano, da je slovenski stanovanjski fond zelo star, a kljub temu še vedno omogoča kvalitetno življenje. Izpostavljajo pa slabo energetsko učinkovitost stavb, zato bi morali uvesti finančne podpore za prenove nepremičnin, razširiti obvezno uporabo energetskih izkaznic, tudi pri oddaji stanovanj v najem, ter spremeniti način pridobivanja soglasij za prenove v večstanovanjskih stavbah.
