To možnost predvideva eden od scenarijev poslovanja premogovnika in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki ju je spomladi pripravil njun lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE). Kot je znano, trenutno veljavna nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva, da bosta šesti blok šoštanjske elektrarne in premogovnik prenehala delovati najpozneje leta 2033. Toda interni dokumenti, ki so jih pridobili v uredništvu portala necenzurirano.si, razkrivajo, da bi se to lahko zgodilo že nekaj let prej.
V HSE, ki ga vodi Tomaž Štokelj, uradnih izjav o tem ne dajejo. A glavni razlog, da so letos spomladi pripravili več scenarijev nadaljevanja poslovanja šaleške energetike, so njene velikanske izgube. Iz projekcij je namreč razvidno, da bosta TEŠ in Premogovnik Velenje do leta 2033 skupaj ustvarila več kot 2,1 milijarde evrov izgube.
Te v HSE že prihodnje leto ne bodo mogli več pokrivati brez državne pomoči, za katero bodo potrebovali odobritev Bruslja. Ali in kako bo država pomagala reševati HSE pred verjetnim finančnim potopom, za zdaj ni znano. Prav tako ne, o kakšni shemi pomoči se bo država skušala dogovoriti z Evropsko komisijo. Že več mesecev pa se v HSE pripravljajo na selitev TEŠ in Premogovnika Velenje na posebno podjetje, ki bi bilo izključno v lasti države.
Scenariji za zaprtje rudnika
Iz internih dokumentov je mogoče razbrati, da so v HSE pripravili štiri scenarije nadaljnjega poslovanja šoštanjske elektrarne in premogovnika. Trije od teh predvidevajo, da bi TEŠ prenehal obratovati leta 2033, ko naj bi v Velenju dokončno prenehali kopati premog. Že pred tem, najpozneje do leta 2026, bi zaprli prvo od dveh rudniških jam (Pesje), medtem ko naj bi druga (Preloge) delovala do zaprtja TEŠ.
Novost je četrti scenarij, po katerem bi TEŠ obratovala le še pet let, torej do leta 2029. Že dve leti pred tem pa bi se zaprl tudi premogovnik. To pomeni, da bi do takrat v Velenju skupaj izkopali le še slabe štiri milijone ton premoga. Za primerjavo: to je manj, kot so ga še pred dobrim desetletjem v premogovniku izkopali vsako leto.
Kot že omenjeno, so v HSE do zdaj vedno poudarjali, da je obratovanje premogovnika predvideno do leta 2033. Toda razmere na trgu so se v vmesnem času poslabšale. Stroški proizvodnje električne energije iz Šaleške doline namreč presegajo končne cene, ki bodo za nameček po napovedih še padale.
Najhuje za TEŠ šele prihaja
TEŠ že zdaj tone v rdečih številkah. Še leta 2022 je zaradi energetske krize, ki jo je sprožila ruska agresija na Ukrajino, ustvarila le dobrih pol milijona evrov izgube. Lansko leto pa je končala z 42 milijoni evrov minusa, četudi je ustvarila rekordnih 474 milijonov evrov prihodkov. Razlog: visoke cene kuponov za emisije ogljikovega dioksida, ki po vsej Evropi bremenijo poslovanje termoelektrarn. Lani je tako TEŠ imela za rekordnih 211 milijonov evrov drugih odhodkov, med katerimi so največji "izdatki za varstvo okolja".
A najhuje, tako projekcije, šele prihaja. Termo divizija HSE bo tako že leta 2025 ustvarila 125 milijonov evrov negativnega denarnega toka (EBITDA), do leta 2033 pa bo ta številka še enkrat višja. Medtem ko naj bi se cena električne energije po letu 2028 začela zniževati, se bodo krepko podražile cene emisijske kuponov – z 68 evrov v letu 2025 na več kot 100 evrov v letu 2033.
Ali drugače: že leta 2027 bodo kuponi celo dražji od cene megavatne ure električne energije. To pomeni, da bo termo divizija že prihodnjo leto zelo verjetno insolventna. V tem primeru ji HSE zaradi pravil o državnih pomočeh ne bi smel več pomagati z dodatnim kapitalom, kot je to počel v preteklosti. Temu bi zato sledila ali stečaj ali prisilna poravnava premogovnika in TEŠ.
Kaj se zgodi, če gre TEŠ v stečaj
To bi odprlo Pandorino skrinjico težav. V Šoštanju Evropski investicijski banki (EIB) še vedno dolgujejo 286 milijonov evrov iz posojila, najetega za gradnjo projekta TEŠ6. To bi pomenilo, da bi ga morala kot porok vrniti država. Stečaj termo divizije bi lahko potopil tudi HSE, ki ima v lasti še Dravske in Soške elektrarne. Šaleška energetika je namreč poslovno zelo tesno prepletena z njenim lastnikom. Edini kupec premoga iz Velenja je TEŠ, ki celotno proizvedeno elektriko proda HSE.
Ker bi stečaj predčasno zaustavil delovanje TEŠ, je nejasno tudi, kaj bi bilo v tem primeru z ogrevanjem Šaleške doline, ki ga s toplotno energijo zagotavlja elektrarna. Obenem bo imela država še eno težavo. Kot razkrivajo dokumenti HSE, bo strošek zapiranja premogovnika med letoma 2025 in 2045 po prvih ocenah znašal vsaj milijardo evrov. Še sto milijonov evrov več bo zapiranje stalo, če bosta do leta 2033 obratovali obe jami premogovnika.
Med scenariji za pomoč termo diviziji HSE pri njenem kontroliranem zapiranju bi se lahko država ozrla v tujino. Posamezne evropske države so se namreč že pred časom v Bruslju uspele dogovoriti za različne sheme za pomoč energetskim družbam. To so utemeljile z njihovim posebnim položajem, ki presega običajno tržno dejavnost.
Zaprosilo za odobritev pomoči bi lahko država utemeljila s storitvami splošnega gospodarskega pomena, ki bi jih zagotavljala TEŠ in Premogovnik Velenje. Evropska komisija je recimo lani nemškemu energetskemu velikanu RWE odobrila 2,6 milijarde evrov državne pomoči za zapiranje termoelektrarn v Porenju do leta 2038. V Bruslju so namreč ugotovili, da je takšna pomoč nujna, primerna in sorazmerna, če želi Nemčija doseči svoje okoljske cilje.
