Čeprav ima Slovenija na področju zbiranja in recikliranja odpadne embalaže v primerjavi z drugimi evropskimi državami zavidljive rezultate, se na tem področju že leta pojavljajo različne težave. Večina težav je izvirala iz dejstva, da podjetjem, ki so na leto dajala na trg manj kot 15 ton embalaže, ni bilo treba plačevati embalažnine. Tako so več let na komunalnih deponijah nastajali kupi nepobrane odpadne embalaže, medtem ko so se deležniki prepirali o tem, kdo bi moral embalažo pobrati. Potem ko je upravno sodišče odločilo, da družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ni treba prevzemati embalaže, za prevzem katere niso plačane, so se pravila spremenila in država je določila, da morajo embalažnino plačevati vsi subjekti, ki dajejo embalažo na trg.
Prejšnja vlada si je želela monopol
Leta 2022 je vlada Janeza Janše sprejela Zakon o varovanju okolja (ZVO-2), v katerem je želela problematiko rešiti tako, da bi vse ravnanje z embalažo prepustila eni sami neprofitni družbi. Lastniki te bi bila podjetja, ki dajejo na trg vsaj 51 odstotkov vse embalaže. Družbe, ki so na trgu zdaj, bi izgubile okoljska dovoljenja in njihovo delovanje bi se močno spremenilo. Kot pravi Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero, bi morali družbo celo zapreti in se umakniti iz Slovenije.
DROE po pravico na ustavno sodišče
Ker so prepričani, da sta onemogočanje podjetij pri prostem delovanju na trgu in podelitev monopola zgolj eni družbi v nasprotju tako z ustavo kot z evropskim pravnim redom, so sprožili postopek za oceno ustavnosti tistih členov ZVO-2, ki urejajo tako imenovano proizvajalčevo razširjeno odgovornost (PRO) ter določajo ustanovitev nove monopolne družbe za ravnanje z embalažo, ki bi bila v rokah največjih proizvajalcev le te. Potem ko je pobudo na ustavno sodišče vložilo podjetje Interzero, so mu s svojo pobudo sledile še družbe Recikel, Dinos in Surovina, sodišče pa je obe pobudi združilo v eno.
Deli zakona zadržani
Ustavno sodišče Republike Slovenije je junija 2022 sklenilo, da se v času, ko odloča o zadevi, zadrži izvrševanje delov 37., 38., 40., 41. in 275. člena Zakona o varstvu okolja, kasneje pa je postopek prekinilo in za mnenje o pravilni uporabi prava Evropske unije zaprosilo Sodišče Evropske unije, kamor so naslovili deset vprašanj. Sodišče Evropske unije je 11. junija že opravilo ustno obravnavo, na kateri so svoja stališča predstavile vse stranke v postopku. Na eni strani DROE, na drugi strani država Slovenija, kot zainteresirane stranke pa so se postopku pred Sodiščem EU pridružile še Madžarska, Češka in Nizozemska, države, v katerih je ravnanje z odpadno embalažo prav tako prepuščeno zgolj eni družbi. Svoje mnenje je podala tudi Evropska komisija, ki se po mnenju odvetnika Andreja Brezavščka, ki zastopa pobudnike ustavne presoje, ni želela postaviti na katerokoli od strani. Brezavšček je poudaril, da Sodišče EU ne bo sprejelo sodbe, ki bi Sloveniji odrejala, kakšen sistem ravnanja z odpadki naj vzpostavi, ampak bo odločilo le, ali so spremembe, ki jih prinaša ZVO-2, »nujne in sorazmerne« ter ali lahko Slovenija z namenom varovanja okolja delno prikroji pravila o delovanju notranjega trga EU.
Dolga pot do konca
Pot do končne odločitve bo še dolga. 26. septembra bo sodišču svoje mnenje predstavil generalni pravobranilec. Sodišče sicer v večini primerov to mnenje upošteva, ni pa obvezno. Sodba oziroma mnenje sodišča EU naj bi bilo po besedah Brezavščka znano šele naslednje leto in šele nato bo lahko odločanje nadaljevalo naše ustavno sodišče. Ob tem predstavniki DROE poudarjajo, da v času, ko sodišče odloča in je izvajanje zakona zadržano, sistem deluje, odpadna embalaža je pobrana, težav ni, kar naj bi dokazovalo, da ni potrebe po spreminjanju sistema, sploh ne s tako korenitimi posegi, ki bi trg obrnili na glavo.
Uspeh, da smo še na trgu
Pobudniki ustavne presoje trenutni potek postopka ocenjujejo pozitivno. »Zagotovo je bil velik uspeh že to, da je ustavno sodišče zadevo vzelo v obravnavo in zakon zadržalo. Trenutno je torej uspeh, da smo še vedno na trgu, sicer bi s 1. januarjem 2023 lahko podjetje zaprli,« je povedal Brezavšček, ki pa ne želi špekulirati o končni odločitvi sodišča. Medtem ko sodišče odloča, je bilo morda pričakovati, da bo ministrstvo za okolje po spremembi vlade spremenilo pogled na to problematiko, a uradniki, kot kaže, zgolj čakajo na odločitev sodišča. »Mi imamo znanje, izkušnje, podatke in analize, ki jih z veseljem delimo z vsakim, ki ga področje zanima, tudi z ministrstvom, ampak do zdaj ni bilo z njihove strani nobenega interesa,« nam je povedala Darja Figelj, direktorica podjetja Interzero.
