»Preko spleta smo naročili vrtno sedežno garnituro, na sliki je bila zelo lepa, ob dostavi pa nekaj popolnoma drugega. Navadna cenena kitajska plastika, ki ni vredna nič,« je svojo izkušnjo predstavila naša bralka Jana. Enak primer, le z drugačnim blagom, je imel Janko. Preko spletne trgovine je naročil orodje, aparat za rezanje keramičnih ploščic; za sto evrov je dobil praktično neuporabno igračo. Šele ob preverjanju sedeža podjetja in naslova pošiljatelja se je razkrilo bistvo težave. V obeh primerih se je izkazalo, da prodajalec nima nikakršnih ustreznih dosegljivih kontaktnih podatkov za vračilo. Čeprav ob nakupu na veliko piše, da se naročeno blago lahko zamenja ali vrne, podatkov, ki bi to omogočali, ne najdemo na spletu. Nepozornost in zaupanje v poštenost prodajalcev nas tako lahko hitro staneta nekaj sto evrov.
Ne prevzemajte nenaročenih paketov!
Porast spletne prodaje se na delu pošte in dostavnih podjetij močno pozna. Dnevno dostavijo na tisoče paketov, večino naročenih, v zadnjem obdobju pa vedno več nenaročenih. Gre za še eno obliko prevare, ko je paket dejansko naslovljen na naslovnika, kar je še bolj zavajajoče. Ko ga kupec prevzame, z odkupnino, pa v njem dobi ničvredno malenkost, ki ga je drago stala.
»Takšne ponudbe, ki pozivajo k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, so v nasprotju z Zakonom o varstvu potrošnikov. Zakon o varstvu potrošnikov v 35. členu namreč določa, da nenaročene ponudbe blaga, storitev ali digitalne vsebine, ki pozivajo potrošnika k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, niso dovoljene. Potrošniki zato v primeru prejema nenaročenega blaga do podjetja nimate nobenih obveznosti in niste zavezani k plačilu. Če se na nenaročeno ponudbo ne odzovete, se šteje, da ponudbe ne sprejemate. Ključno je, da se kot potrošnik zavedate svojih pravic in se premišljeno odločate tako za spletno nakupovanje kot prevzemanje paketov,« so poudarili na vladnem portalu gov.si.
Svetujejo, da ob nakupih na spletu najprej preverite podjetje: »Če podatkov o podjetju na spletni strani ne najdete in ni jasno, kam lahko vrnete paket, svetujemo, da nakupa v takšni spletni trgovini ne opravite. O naročenem blagu obvestite tudi druge člane gospodinjstva, ki bi lahko prevzeli paket od dostavne službe. Če se informacije o pošiljatelju na paketu razlikujejo od tistih na spletni strani ali pa sploh niso navedene, je prav, da postanete sumničavi.«
Ob prejemu nenaročenega paketa z odkupnino predlagajo, da prejemnik pred plačilom preveri naziv podjetja in njegov naslov. Če pošiljatelj ni znan ali sploh ni naveden, naj paket zavrne. In kar je še pomembno: če paket nima odkupnine in ga prevzamete, v paketu pa je račun, slednjega niste dolžni plačati. Prav tako niste dolžni paketa vračati na svoje stroške.
Če ima podjetje sedež v tujini, je povračilo denarja skoraj nemogoče
V primeru dostave nenaročenih paketov je tržni inšpektorat že večkrat zahteval podatke o pošiljatelju. Ugotovili so, da so slovenskim dostavnim družbam pakete najpogosteje dostavljala dostavna podjetja iz tujine, ki pa niso dejanski pošiljatelji, zato »se sledi zaradi omejenih možnosti nadaljnjega poizvedovanja izgubijo. V nekaterih primerih pa so pošiljatelji podjetja iz Kitajske.« Ko gre za podjetja iz tretjih držav, pomeni to za potrošnika velike težave pri izsleditvi in zahtevku za vračilo denarja. Pomoč lahko iščejo le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca. Najpogosteje obupajo in preprosto pozabijo denar, za katerega so bili opeharjeni. Vprašanje je, kje pošiljatelji iz tujine sploh dobijo podatke, naslove tistih, ki jim nenaročeno blago pošljejo in dostavijo. Mnoga podjetja, ki se ukvarjajo s takšnimi in drugačnimi prevarami kupcev, služijo zgolj s prodajo tovrstnih seznamov »naivnežev«. Takih, ki so jih že večkrat tako ali drugače pretentali.
Tržni inšpektorat pogosto nemočen
Na tržnem inšpektoratu imajo s spletnimi in drugimi prevarami ogromno dela. Nekatere kršitelje obravnavajo že leta, ti pa spretno zapirajo stara in odpirajo nova podjetja ter nadaljujejo s prevarantskimi praksami. Ko ima pošiljatelj nenaročenega blaga sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik za pomoč obrne na tržni inšpektorat. Globe so visoke, od 5.000 do 50.000 evrov. Tržni inšpektorat pa podjetju ne more naložiti vračila že plačane kupnine. A podjetja se temu bolj ali manj spretno izmikajo z odpiranjem starih in zapiranjem novih podjetij. Še težje je do vračila priti, če ima podjetje sedež v tujini: »Če je prodajalec v drugi državi članici Evropske unije, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Evropski potrošniški center. V primeru večjega števila oškodovancev s strani znanega pošiljatelja iz Evropske unije lahko tržni inšpektorat sodeluje s pristojnimi organi v tujini, da zagotovi spoštovanje pravic potrošnikov.«
Odgovornost dostavnih podjetij: ni je
Prevozna in kurirska podjetja so le dostavljavci in niso dolžni vračati kupnine niti nimajo podatkov o vsebini paketa in informacij, ali je bil paket dejansko naročen ali ne. »Če menite, da ste postali žrtev goljufije ali nezakonitega ravnanja pošiljatelja, se lahko obrnete tudi na lokalno policijsko postajo. Policija lahko pomaga pri preiskavi in ukrepanju v primerih suma goljufije ali nezakonitih dejavnosti. Tržni inšpektorat zaznava povečano število spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav, ko kupci prejmejo, če sploh, blago, ki bistveno odstopa od oglaševanega,« so še pojasnili na tržnem inšpektoratu.
***null***
