Čeprav so štiri občine iz ljutomerske upravne enote, Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje, že bile v procesu sprejemanja novega odloka o oskrbi s pitno vodo, ki je predvideval, da bi podelile koncesijo skupnemu izvajalcu javne službe, je prišlo do zasuka. Po izstopu iz Javnega podjetja (JP) Prlekija, ki je nato pristalo v stečaju, bo na trgu izvajalcev gospodarskih javnih služb nastalo novo podjetje – Prleška komunala – s sedežem na istem naslovu kot ljutomerska občina, to je na Vrazovi ulici 1. Na torkovi skupni seji četverice so sprejeli vse tri potrebne odloke – o oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Prleška komunala in o ustanovitvi skupnega organa občin. Glavno besedo pri novem javnem podjetju bo imela ljutomerska občina, ki bo družbenik z večinskim, 66,05-odstotnim deležem v družbi, a so sprejeli kompromis, da se vse odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino.
»Ne more se zgoditi stečaj v stečaju«
Za ustanovitev novega javnega podjetja so se občine odločile na podlagi argumenta, da je podelitev koncesije v nasprotju z ustavo. Razloge za preobrat je verjetno treba iskati tudi drugod, predvsem v pomanjkanju primernih izvajalcev na trgu, ki bi bili pripravljeni in zmožni prevzeti dejavnost. Zagotovitev potrebnih resursov bo zalogaj tudi za novoustanovljeno javno podjetje, zato se kot morebiten »rešitelj« v vmesni fazi in tudi kot nekakšen podizvajalec novega javnega podjetja pojavlja soboška Komunala. Direktor Tomislav Zrinski nam je priznal, da so verjetno eno od redkih podjetij, ki bi bila to sposobna izvajati, prav tako osebno pozna sistem, saj je bil, preden se je zavihtel na direktorski stolček murskosoboške Komunale, zaposlen v JP Prlekija. Je pa še prezgodaj govoriti o kakršnikoli odločitvi, ki niti ni samo v direktorjevih rokah. Ta hip je izvajalec gospodarskih služb v vseh osmih občinah še zmeraj JP Prlekija v stečaju, pri čemer je stečajnemu upravitelju Borutu Sokliču le uspelo uveljaviti novo ceno vode, to, kar prejšnjemu vodstvu javnega podjetja v letu in pol ni uspelo. Na ta način je zagotovil, da se cena, ki od junija znaša 1,05 evra po kubičnem metru vode, pokriva s stroški.
Za zdaj tako podjetje v stečaju še opravlja javno službo in ni nobene skrbi za pitno vodo ali odvajanje in čiščenje vode, a bolj negotova je prihodnost. Kot nam je pojasnil Soklič, so se z vsemi občinami ob uvedbi stečajnega postopka dogovorili za poseben režim obratovanja v času stečaja, kar je omogočilo JP Prlekija poslovanje v maju in juniju, ni pa še dogovora, kako naprej. Soklič podpira odločitev občin, da samostojno zagotovijo izvajanje javne službe, kar je tudi njihova zakonska dolžnost, saj trenutno JP Prlekija izvaja dejavnost v izrednih razmerah in gre pravzaprav za edinstven primer stečaja, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. Morata pa biti izstop in razdružitev podjetja koordinirana, da se čez noč ne poruši ekonomika poslovanja javnega podjetja v stečaju. »Treba je razumeti, da v stečajnem postopku v nobenem primeru ne smemo ustvarjati izgube v poslovanju. Ne more se zgoditi stečaj v stečaju,« opozarja stečajni upravitelj, ki priznava, da imajo kadrovske težave, a to na izvajanje osnovne dejavnosti ne vpliva. Kar torej zdaj manjka, je dogovor osmerice občin, ki so tudi objektivno odgovorne za današnjo situacijo, o zagotovitvi nadaljnjega poslovanja podjetja v stečaju do prehoda na novega izvajalca. Stečajni upravitelj glede na pomen tovrstne gospodarske javne službe verjame, da bo prevladal razum. Da bi Prleška komunala ali kdorkoli drug že julija prevzel opravljanje tako zahtevne in specifične javne službe, pa ni posebej realno. JP Prlekija bi tako morali omogočiti vsaj še nekaj mesecev prihodkov za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo.
