Za obrambo pred točo s srebrovim jodidom bo kmetijsko ministrstvo iz državnega proračuna prispevalo 35 odstotkov denarja, preostalo je na plečih občin. Skupni strošek obrambe, ki naj bi bila zagotovljena do 15. septembra, pa je 344.260 evrov. Branjeno območje obsega vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske statistične regije ter občino Podvelka iz koroške statistične regije. Dobršen del denarja oziroma 224.261 evrov prispevajo lokalne skupnosti. Med 67 občinami najvišji račun poravna Mestna občina Maribor, in sicer 12.000 evrov, sledi Slovenska Bistrica z 10.500 evri. Najmanj prispeva prekmurska občina Hodoš, nekaj več kot 400 evrov. Glede na mesečna poročila Letalskega centra Maribor so bili lani v zraku 25 ur, poleteli so 18-krat, prvič 23. junija. Po njihovi oceni so bili učinki akcij različni, a vedno s pozitivnimi rezultati, od zmanjšane intenzivnosti oziroma minimalnega pojava toče do preprečitve toče.
Na kmetijskem ministrstvu vidijo rešitev v mrežah in zavarovanju
Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa spada med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na površini enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat. A na kmetijskem ministrstvu v nasprotju z izvajalci protitočne obrambe, ki se sicer sklicujejo na večletne raziskave, niso povsem prepričani o njeni učinkovitosti. »Kljub drugačnim trditvam samih izvajalcev obrambe pred točo dokazov o učinkovitosti takšne obrambe ni,« so dejali. Nadalje menijo, da je za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ključno izvajanje preventivnih ukrepov, kot so namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež. Ob tem predlagajo tudi zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo, ki je sofinancirano v višini 60 odstotkov zavarovalne premije. Toda poljedelci, sadjarji in zelenjadarji opozarjajo, da je zavarovalnina morda prvi finančni obliž, za nadaljnje delo in preživetje pa potrebujejo predvsem pridelek. Razmišljanju pritrjuje tudi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek: »Kmetije, ki živijo od pridelave pridelkov, nimajo drugega izhoda kot zavarovanje poljščin, sadnega drevja, vrtnin. A zavarovalnina ni dohodkovna rešitev za kmetije. Na drugi strani pa s protitočnimi mrežami nikakor ni mogoče pokriti vseh površin, predvsem vinogradov na terasah in strmih pobočjih, pa tudi poljščin. V praksi pa lahko ugotavljamo, da letalska protitočna obramba deluje, da so škode manjše.«
Pogodba za letošnje poletje je sklenjena in tako je v Letalskem centru Maribor vsak dan v poletnem času, od jutra pa do sončnega zahoda, dežurna tričlanska posadka, ki zjutraj pregleda meteorološke podatke in ves dan budno spremlja avstrijsko radarsko sliko. Želja vseh je, da bi bila posadka čim več na tleh, če pa bi že bila v zraku, naj bi bil učinek obrambe čim boljši.
»Preprečimo vsaj toliko škode, kolikor je strošek protitočne obrambe«
Protitočno obrambo pri nas izvaja Letalski center Maribor, že vrsto let pa ekipo pilotov, kopilotov in radaristov vodi Darko Kralj, ki zatrjuje, da je letalo (in dve rezervni) pripravljeno, prav tako ekipe. O učinkovitosti protitočne obrambe ne dvomi, pravi pa, da njegova prepričanja temeljijo na znanstvenih dognanjih iz tujine. »V državni svet sem pripeljal nemške strokovnjake, če jih naši nimajo, jim jih rade volje odstopijo. Učinek pa vidimo tudi v praksi. Ne trdim, da lahko točo stoodstotno preprečimo, lahko pa omilimo posledice ali preprečimo vsaj toliko škode, kolikor denarja občine in država prispevajo za obrambo.« Pozno sklenitev pogodbe pa je komentiral: »Že 40 let opozarjamo, zadnjih deset let pa še posebej aktivno, da bi se morala protitočna obramba začeti že maja.«
Zdi pa se, da iz te moke še nekaj časa ne bo kruha, saj bo Letalski center Maribor prejel celo 3000 evrov manj. »Nekdo na ministrstvu se dela norca. Na drugi strani pa vidimo, kaj se zgodi, če protitočne obrambe ni. Junija, ko je pri nas nastala škoda, so Avstrijci delali s petimi letali. Oblak je šel naprej, prenesel svojo enormno moč na naše območje. In če bodo Avstrijci še naprej izvajali protitočno obrambo, mi pa ne, bomo imeli veliko škode.«
Predvidenih 26 ur branjenja
Po pogodbi je predvidenih 26 ur branjenja. »Delali bomo tako dolgo, dokler bomo imeli reagente, ki smo jih seveda morali kupiti prej, čeprav nismo vedeli, ali bomo to dejavnost sploh izvajali. Na žalost je financiranje ostalo na podobni ravni, kot je bilo v preteklih letih, čeprav vseskozi opozarjamo, da s temi sredstvi komaj poravnamo vse stroške,« je še povedal Kralj, ki pred vremenskimi nevšečnostmi brani skoraj štiri tisoč kvadratnih kilometrov površin.
