Zgolj štirje koncesionarji, ki skrbijo za čiščenje voda in imajo kot eni redkih ustrezno mehanizacijo za opravljanje tovrstnih del, so si namreč samo za sanacijo posledic poplav razdelili že več kot 130 milijonov evrov. Gre za podjetja Hidrotehnik, Nivo Eko, VGP Drava Ptuj in Pomgrad VGP. Za primerjavo: samo za sanacijo posledic poplav so lani prejela šestkrat toliko, kot je država lani namenila za vzdrževalna in druga večja dela na vodotokih po vsej državi.
A to je le del plačil. Da bi preprečili morebitno ponovitev katastrofe izpred desetih mesecev, pospešeno tečejo tudi projekti za zmanjševanje poplavne ogroženosti, skupaj vredni več deset milijonov evrov, ki so še nekaj let nazaj obtičali v predalih. Te v večini vodijo ista podjetja, ki urejajo vodotoke. Zaradi vsega tega koncesionarji, ki so prej opozarjali na pomanjkanje sredstev, sedaj ustvarjajo rekordne dobičke. Ti so nekajkrat višje celo od tistih iz časa prejšnje vlade Janeza Janše, ki je med vsemi do zdaj ta podjetja najbolj zasula z denarjem.
Kdo je prejel največ denarja?
Največ denarja za sanacijo posledic poplav, nekaj več kot 50 milijonov evrov, je prejelo podjetje Nivo Eko, ki ima koncesiji za območje Savinje in zgornje Save. Nastalo je na pogorišču celjskega Nivoja in prevzelo njegove posle. Direktor in lastnik Nivo Eko je Klemen Senič, sin Danila Seniča, prvega moža propadlega Nivoja. Nivo Eko je od direkcije za vode od lanskega avgusta za "izvajanje izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda" prejel že skoraj 48 milijonov evrov. Po podatkih ministrstva za naravne vire in prostor so mu dodatnih 2,5 milijona evrov izplačali za "intervencije na vodotokih". V enakem obdobju leto dni prej je Nivo Eko od državne direkcije prejel le osem milijonov evrov, torej manj kot šestino zdajšnjega zneska. Zaradi nenadnega povečanja prihodkov se je njegov dobiček v lanskem letu več kot podvojil na tri milijone evrov.
Podobne so številke pri podjetju Hidrotehnik, ki ga lastniško obvladuje Dari Južna. Hidrotehnik, ki ima koncesijo za urejanje vodotokov širšega porečja Save in s tem obvladuje zelo veliko območje v središču Slovenije, je od direkcije za oba prej omenjena ukrepa dobil dobrih 47 milijonov evrov.
Vodni milijoni tudi za pidovskega tajkuna
Podjetje Hidrotehnik je v zadnjih letih prišlo tudi do vrste velikih projektov na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti. Tako je v zadnjih mesecih od direkcije na bančne račune prejelo že 70 milijonov evrov. Še leta 2020 je Hidrotehnik, ki dela tudi za občine, ministrstva, Dars in javna podjetja, ustvaril nekaj več kot 21 milijonov evrov prihodkov. Lani pa je tudi na račun sanacije posledic poplav ustvaril rekordnih več kot osem milijonov evrov dobička.
Skoraj 26 milijonov evrov je prejelo tudi podjetje VGP Drava Ptuj, ki ima dve koncesiji, eno za območje reke Drave in drugo za povodje jadranskih rek z morjem. Njegov lastnik je pidovski tajkun Leopold Poljanšek, ki podjetje že nekaj mesecev prodaja. Slabih deset milijonov evrov pa je dobilo podjetje Pomgrad VGP, ki je v lasti družine Polanič in skrbi za porečje Mure. Med ostalimi večjimi prejemniki sredstev so še:
- podjetje HNG (dobrih devet milijonov evrov), ki je v lasti Martina Pluta, nekdanjega direktorja Hidrotehnika,
- podjetje Eho Projekt (sedem milijonov evrov), ki ga obvladujejo Darjo Durjava, Žiga Jeriha in Domen Lajevec, in
- podjetje Ažman iz Lesc (tri milijone evrov), ki se sicer ukvarja s prevoznimi storitvami.
V okviru obeh programov sanacije vodotokov so sicer na ministrstvu za naravne vire in prostor do zdaj razdelili za okoli 162 milijonov evrov sredstev.
S peščico dodatnih zaposlenih potrojili prihodke
Drži, pred letom 2020 je bilo za urejanje vodotokov na voljo premalo denarja. Leta 2014, takoj po več milijard evrov vredni sanaciji bank, je država za to namenila zgolj 640.000 evrov, leto dni pozneje pa dobre štiri milijone. Še leta 2020 je direkcija za urejanje voda namenila 13 milijonov evrov. Več strokovnjakov je opozarjalo, da je to premalo in da se je v preteklosti zaradi tega zanemarjalo čiščenje strug in brežin.
V času Janševe vlade se je to spremenilo. Že leta 2021 so se sredstva, ki so namenjena koncesionarjem, podvojila na 28 milijonov evrov, v letu 2022 pa so dosegla rekordnih 33 milijonov evrov. Temu primerno so se izboljšali tudi njihovi poslovni rezultati. Kljub temu je bilo po poplavah iz vrst gradbincev slišati opozorila, da se interventnega čiščenja vodotokov ne bodo lotili, če jim država za to ne bo zagotovila dodatnega denarja.
Toda zdaj se zastavlja vprašanje, ali nad porabo takšnih količin denarja obstaja ustrezen nadzor. In ali so vsa dela, za katera podjetja državi izstavljajo račune, res nujna. Koncesionarji, ki so še leta 2020 ustvarili skupno 59 milijonov evrov prihodkov, so imeli lani za 164 milijonov evrov prometa. Dobiček se je medtem zvišal z dveh na 14 milijonov evrov. Pri največjih izstopa še to, da so te dodatne posle zmogli z le nekaj dodatnimi zaposlitvami. Hidrotehnik je tako v treh letih več kot potrojil prihodke, število zaposlenih pa se je zvišalo s 125 na 149.
