Agencija za varnost prometa je objavila pretresljive rezultate nacionalne raziskave o uporabi drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, v kateri so anketirali 3301 voznika, 26 odstotkov pa jih je priznalo, da so v zadnjem letu zaužili prepovedane droge. Na prvem mestu so derivati kanabisa, sledijo kokain, ekstazi, halucinogene droge in pomirjevala. Med temi, ki jemljejo droge, jih je 27 odstotkov odgovorilo, da to počnejo najmanj enkrat tedensko.
Skrb vzbujajočih podatkov pa s tem še ni konec. Kar 61 odstotkov vprašanih, ki so priznali, da so v zadnjem letu jemali droge, je v anketi povedalo, da so potem tudi vozili. Še huje, nekateri so ob drogi tudi pili alkohol. Takih je bilo kar 48 odstotkov. »Naravnost alarmantno pa je, da je 40 odstotkov voznikov pod vplivom drog prevažalo vsaj enega sopotnika, in v 91 odstotkih primerov so ti vedeli, da je voznik pod vplivom drog. Grozljivo je, da – sodeč po anketi – praktično nihče ni bil zaskrbljen zaradi tega dejstva,« je povedala direktorica Agencije za varnost prometa Simona Felser.
Prepoznavajo simptome
V letošnjih prvih petih mesecih so drogirani vozniki povzročili 28 prometnih nesreč, v katerih so umrli trije ljudje, sedem pa se jih je hudo poškodovalo. Policisti so letos odredili 598 strokovnih pregledov na droge, med katerimi so potrdili 69 drogiranih voznikov, 95 jih je bilo »čistih«, 351 pa se jih ni pustilo testirati. Lanske številke so bile seveda višje; policisti so odredili 1505 strokovnih pregledov, 264 voznikov je bilo potrjeno drogiranih, 276 »čistih«, 812 pa jih je testiranje odklonilo. Drogirani vozniki so lani povzročili 92 prometnih nesreč, od katerih se jih je 44 končalo s poškodbami.
»Na Agenciji za varnost prometa ugotavljamo, da je vožnja pod vplivom drog in alkohola še vedno pogosta, ter slabo samooceno sposobnosti vožnje respondentov, ki so pod vplivom. Beležimo podporo ničelni stopnji prisotnosti drog, pozitivna stališča do strožjih kazni in naklonjenost dvigu ozaveščenosti,« je povedala Felser. Agencija poudarja, da bi bili za preprečevanje vožnje pod vplivom droge ključni pogostejši nadzori policije, izboljšanje ozaveščanja in izobraževanja, strožje kazni in povečanje dostopnosti programov za zdravljenje odvisnosti.
»Gre za področje, ki je z vidika nadzora veliko zahtevnejše kot preizkušanje alkoholiziranih voznikov, zato policiste usposabljamo, da na podlagi telesnih znakov prepoznajo simptome morebitnega vpliva psihoaktivnih snovi,« je povedal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije in dodal, da pričakujejo, da se bo problematika pri nas zagotovo še povečevala.
Tisoč hitrih testov
Na Agenciji za varnost prometa si poleg ozaveščanja na različne načine prizadevajo zmanjšati število nesreč zaradi pijanih ali drogiranih voznikov, zato so priskrbeli in pred dnevi policiji izročili tisoč dodatnih hitrih testov za droge. S temi testi lahko policisti v voznikovi slini hitro ugotovijo prisotnost prepovedanih drog v telesu.
Teste bodo koristno uporabili v nacionalni preventivni akciji Droge, ki jo bosta agencija in policija izvajali do konca junija, začela pa se je minuli ponedeljek. Droge na voznika vplivajo tako, da napačno ocenjuje varnostno razdaljo in hitrost drugih vozil, slabo koordinira svoje gibe, izgublja koncentracijo in napačno presoja razmere na cesti. Droga seveda tudi zmanjšuje samokritičnost in povzroča precenjevanje lastnih sposobnosti, podaljšuje odzivni čas in oži vidno polje.