Vrhovno sodišče je namreč po informacijah več virov razveljavilo sodbo višjega sodišča, ki je štiri vodilne v nekdanji Hypo Alpe Adria Bank Slovenija lani obsodilo na skupaj več kot osem let zapora. Razlog: procesne napake pri sojenju. S tem je ugodilo zahtevam za varstvo zakonitosti, ki jih je vložila obramba nekdanjega prvega moža banke Božidarja Špana, njegovega naslednika Antona Romiha, bivšega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in nekdanjega zastopnika podjetja Hypo Alpe Adria Consultants Andreja Oblaka. Vrhovno sodišče je zato zadevo vrnilo na sodišče prve stopnje.
To pomeni, da se je četverica zelo verjetno dokončno rešila pred zaporom. Po nekaterih podatkih bo namreč zadeva zastarala leta 2026. Glede na dosedanje zaplete pri sojenju ni pričakovati, da jo bodo sodišča v dveh letih uspela pripeljati do pravnomočnega zaključka. Obtožnica se sicer nanaša na sporne nepremičninske posle iz let 2007 in 2008. Takrat naj bi podjetja, ki so jih nekdanji Hypovi vodilni ustanovili v davčnih oazah, na račun skupine Hypo pridobila več milijonov evrov premoženjske koristi.
Napaka rešila že Ročnika, zdaj še Hypove bankirje
Uradnih informacij o odločitvi vrhovnega sodišča ni mogoče dobiti. Tam so nam v torek pojasnili, da o njej še niso obvestili vseh strank v postopku, zato je ne morejo komentirati. Po naših informacijah pa gre za nov primer, ko je vrhovno sodišče obsodbo razveljavilo zaradi napake pri sojenju. Že minuli teden smo razkrili, da se je zaradi tega odhodu v zapor izognil Tomaž Ročnik, nekoč eden najbogatejših Slovencev, ki je bil lani pravnomočno obsojen zaradi več milijonov evrov vrednega oškodovanja pekarske družbe Klasje Celje. Celjsko sodišče, ki je obsodilo Ročnika, namreč sodbe ni vročilo njegovemu podjetju, ki mu je v postopku naložilo plačilo 350 tisoč evrov pridobljene premoženjske koristi. Pri nekdanjih Hypovih vodilnih je sodišče prve stopnje storilo napako pri zaslišanjih v predhodnem postopku in na glavni obravnavi. Nanje namreč ni vabilo vseh oseb, ki jim je želelo odvzeti premoženjsko korist, zato se o tem niso mogle izjasniti.
Sledijo množične razveljavitve sodb?
Da je zaradi tega prišlo do bistvene kršitve določb zakona, ki so vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, je že maja lani ugotovilo višje sodišče v Ljubljani. Toda takrat je razveljavilo le tisti del sodbe, ki se je nanašal na odvzem premoženjske koristi. Sodišču prve stopnje je naložilo, naj ponovno izpelje sojenje, na glavno obravnavo pa povabi tudi podjetja, ki jim želi odvzeti skoraj tri milijone evrov domnevno nezakonito pridobljenih sredstev. Obenem je potrdilo zaporno kazen za Špana, Romiha, Potočnika in Oblaka. Ti so zato pravico iskali na vrhovnem sodišču, ki je zdaj presodilo, da je zaradi procesnih napak treba ponovno izpeljati celotno sojenje. Zaslišanja zastopnikov podjetij, ki so pridobila premoženjska korist, naj bi bila namreč po oceni vrhovnega sodišča pomembna tudi za odločanje o krivdi obsojene četverice.
Ob tem se naši viri iz odvetniških vrst sprašujejo, kako so lahko sodišča prve stopnje dvakrat na enak način spregledali določbe zakona o kazenskem postopku. Prvič v Celju in drugič v Ljubljani. Pričakujejo tudi, da bodo v prihodnje sledile nove razveljavitve pravnomočnih sodb. "Lahko se tudi zgodi, da bodo obrambe taktično čakale do zadnjega in zahtevale razveljavitev sodbe ter ponovno sojenje tik pred zastaranjem," nas je v torek opozoril odvetnik, ki je želel ostati neimenovan.
Vrnitev na "kraj zločina"
V aferi Hypo, eni od najodmevnejših zadev s področja gospodarskega kriminala pri nas, sta sicer trenutno odprta še najmanj dva druga kazenska postopka. Noben od njiju še ni pravnomočno končan:
V prvi, največji zadevi so bili Špan, Romih, Potočnik in Oblak leta 2020 obsojeni na večletne zaporne kazni, vendar je sodba lani padla na višjem sodišču. To jo je razveljavilo zaradi procesnih kršitev in jo vrnilo na prvo stopnjo v sojenje pred drugim senatom. Šlo je za posle z zemljišči, ki jih je v letih pred svetovno finančno krizo serijsko kupoval pozneje propadli velenjski gradbinec Vegrad (vodila ga je Hilda Tovšak).
V drugi zadevi je bila četverica marca letos na prvi stopnji zaradi zlorabe položaja ali zaupanja in pranja denarja obsojena na skupno več kot osem let zaporne kazni in odvzem več kot osem milijonov evrov premoženjske koristi.
V obeh zadevah je šlo za iste očitke. Pri preprodajah podjetij, ki so imela v lasti zemljišča za izvedbo nepremičninskih projektov, je prišlo do visokih razlik v kupnini. Velika večina tega denarja so prejela podjetja iz davčnih oaz. Pri spornih poslih so po ugotovitvah tožilstva sodelovali tudi nekdanji vodilni v skupini Hypo, ki so bili med prejemniki denarja. Vse skupaj pa je financirala skupina Hypo, ki naj bi bila pri tem oškodovana za več deset milijonov evrov. Lani smo sicer razkrili, da je za dobrih 30 tisoč kvadratnih metrov zemljišč na severu Ljubljane, ki jih je pred podjetja iz Paname kupoval Vegrad, zdaj v rokah podjetja, ki je v lasti najožjih sorodnikov Špana, Potočnika in Oblaka. To se je zgodilo kmalu po razveljavitvi obsodilne sodbe v prvi zadevi na višjem sodišču.
