"Veseli nas, da sta ministrstvo za zdravje in vlada v prejšnjem tednu pri pripravi nove uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja upoštevala našo prošnjo in v okviru te uredbe zagotovila dodatna sredstva za program kirurškega zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako," je za STA poudaril Žepič.
Kot je pojasnil, pediatrična klinika Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zdravi najtežje bolne otroke in mladostnike z obolenji srca iz vse Slovenije. V zadnjih treh letih je bilo v Sloveniji po njegovih besedah vsako leto opravljenih več kot 100 operacij prirojenih srčnih napak otrok in mladostnikov, od tega vsako leto več kot 90 v UKC Ljubljana. Letos so do konca maja v UKC opravili že skoraj 40 tovrstnih operacij.
Prejemali sredstva za le 25 posegov na leto
Do sedaj so imeli iz zdravstvene blagajne zagotovljena sredstva za 25 operacij letno, novela vladne uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja pa jim letno prinaša 45 dodatnih posegov, skupaj bodo imeli tako plačanih 70 posegov.
Kljub temu, da so doslej prejemali sredstva za le 25 posegov na leto, so operirali vse otroke, ki so potrebovali operacijo. "Gre za paciente, ki dejansko potrebujejo tudi intenzivno enoto oziroma zelo kompleksno oskrbo, so pa to tudi dragi pacienti," je pojasnil Teodor Žepič.
Ker vsi posegi niso bili financirani, je to za pediatrično kliniko pomenilo finančno izgubo. Odločitev vlade pa zanje pomeni ureditev finančnega dela poslovanja. Na vprašanje, ali bi bilo torej smiselno pri kirurškem zdravljenju otrok s prirojenimi srčnimi napakami uvesti tako imenovano plačevanje po realizaciji, torej plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev, je Žepič odgovoril pritrdilno.
Plačevanje po realizaciji imajo denimo že urejeno za drage transplantacije krvnih matičnih celic, kjer na letni ravni težko napovedo, koliko bolnikov bo potrebovalo tovrstno zdravljenje.
Doslej je bil nabor storitev pomanjkljiv
Novela uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je prejšnji četrtek sprejela vlada, uvaja tudi financiranje paliativne obravnave otrok na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.
Žepič je pojasnil, da pediatrična klinika UKC Ljubljana paliativno obravnavo otrok že od konca leta 2018 izvaja po evropskih mednarodnih smernicah. Skrbijo za otroke iz vse Slovenije, med njimi za otroke z neozdravljivimi in napredujočimi boleznimi ter otroke z boleznimi več organov. Skrbijo za novorojenčke, otroke, pa tudi za mlade odrasle.
Za razliko od odraslih se otroci v paliativo vključujejo že bistveno prej, je dejal. Na kliniki v multidisciplinarnih ekipah, ki obravnavajo otroke, sodelujejo zdravniki, psihologi, diplomirane medicinske sestre, socialni delavci, fizioterapevti, delavni terapevti in drugi. Pripravijo enotni načrt, ob katerem nato spremljajo otroka ali mladostnika. S tem staršem zagotavljajo varnost v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja otroka, je poudaril.
Doslej je bil nabor storitev pomanjkljiv, novela uredbe pa po besedah Žepiča na področju otroške paliative dodaja 20 različnih storitev. "Ne govorimo o nekih zahtevnih finančnih sredstvih, gre predvsem v smeri, da se delo pravilno ovrednoti in seveda zagotovi sredstva tudi za delovanje tega tima," je pojasnil.
