Bogdan Lešnik "je bil pronicljiv sogovornik, čarovnik iskanja redkih besed in neusmiljen lektor naših besedil; kot pisec in prevajalec je bil do sebe strog in nikoli dovolj zadovoljen s svojimi besedili, ki jih je pilil do perfekcionizma", so v zapisu ob smrti poudarili njegovi nekdanji sodelavci na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.
Po njihovi navedbah je bil "do današnje hiper znanstvene produkcije seveda vzvišen; bil je intelektualec v najbolj žlahtnem pomenu besede. Bil je dekan, ki je v težkih časih znal umiriti žogico in strasti ter povezati kolektiv. Zaslužen je za vzpostavitev študija socialnega dela skupaj z našimi kolegicami na Univerzi v Kolombu".
Kot so še poudarili, je povezoval in združeval več svetov hkrati. Bil je visokošolski učitelj na Fakulteti za socialno delo in dolgoletni urednik revije Socialno delo, na Fakulteti za podiplomski humanistični študij - Institutum Studiorum Humanitatis (ISH) je vzpostavil in deset let vodil podiplomski program antropologije vsakdanjega življenja, premikal je meje na področjih psihoanalitične psihoterapije in skupinske analize.
Bil je tudi pionir LGBT gibanja v Sloveniji, na njegov rojstni dan, 23. aprila, je leta 1984 potekal prvi festival Magnus - homoseksualnost in kultura, ki velja kot prelomni dogodek v LGBT gibanju v Sloveniji, so še spomnili na fakulteti.
Po profesiji je bil psiholog. Diplomiral je leta 1981 iz psihologije z nalogo O subjektu v psihoanalizi Jacquesa Lacana pod mentorstvom Janeka Muska, magistriral pa pod mentorstvom Rastka Močnika z nalogo Blaznost na Kranjskem XVIII. in XIX. stoletja. V doktorski disertaciji se je posvetil psihoanalitični kritiki psihoterapije.
Bil je predsednik Psihoanalitičnega društva Slovenije. Podpisal se je pod več avtorskih del in prevodov. Med drugim je avtor knjige Subjekt v analizi (1997) in vrste študij, med drugim k prevodu Freudove Interpretacije sanj in dela Melanie Klein Zavist in hvaležnost.
