Na drugem mestu je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s 23,5 odstotka, ki je največja poraženka, saj je pred petimi leti prejela 34,6 odstotka glasov. Tesno ji sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23-odstotno podporo, podobno kot leta 2019, poročajo avstrijski mediji. Za Zelene in liberalni Neos je glede na vzporedne volitve glasovalo po 10,5 odstotka Avstrijcev. Zeleni bi tako poslabšali svojo rezultat za 3,5 odstotka. Ostali dve stranki, ki sta sodelovali na volitvah, avstrijski komunisti (KPÖ) in Demokratično, nevtralno, avtentično (DNA), sta s tremi in 2,5 odstotka glasov ostali pod štiriodstotnim pragom za izvolitev v Evropski parlament.
"Avstrijci so danes poslali jasen signal, da si s svobodnjaki iskreno želijo pozitivnih sprememb," je dejal nosilec liste FPÖ Harald Vilimsky v prvem odzivu. Nosilec liste ÖVP Reinhold Lopatka pa je za časnik Der Standard dejal, da stranki žal ni uspelo doseči cilja, da bi ohranila enako število sedežev v Evropskem parlamentu. Glede na vzporedne volitve bo namreč dva izgubila.
V Avstriji so danes volili 20 evropskih poslancev, saj bo Avstrija v Evropskem parlamentu v novem sklicu pridobila en poslanski sedež. Glasovali so lahko tudi 16- in 17-letniki.
Volilno kampanjo so med drugim zaznamovala opozorila pred zasukom v desno v Evropi ter razprave o vojni v Ukrajini in podnebnih spremembah. Svobodnjaki pa so v kampanji med drugim razburili s plakati, na katerih pozivajo k "ustavitvi norosti EU", na njih pa sta med drugim ob napisu vojno hujskaštvo upodobljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v prisrčnem objemu.
Skrajno desna AfD na drugem mestu v Nemčiji
Tudi v Nemčiji volilci niso nagradili vladajoče koalicije. Zmagali so trenutno opozicijski krščanski demokrati (CDU) s 23,5 odstotka glasov, skrajno desna AfD pa je na drugem mestu s 16,5 odstotka, kažejo izidi vzporednih volitev. CDU ima skupaj s sestrsko CSU, ki je glede na vzporedne volitve dobila šest odstotkov glasov, skupaj 29,5 odstotka glasov. Socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza se bodo praskali po glavi in analizirali, kaj je šlo narobe. Prejeli naj bi le 14 odstotkov, kar je sicer podobno kot na evropskih volitvah leta 2019, a 12 odstotkov manj kot na parlamentarnih leta 2021. Na četrtem mestu so Zeleni, ki so v vladni koaliciji s socialdemokrati in liberalci, z 12 odstotki glasov. Liberalci (FDP) so dobili pet odstotkov glasov, kažejo vzporedne volitve. Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki je bilo ustanovljeno januarja, je na prvih volitvah doseglo 5,5 odstotka glasov.
V Franciji je prepričljivo zmagal skrajno desni Nacionalni zbor, ki mu pod vodstvom Jordana Bardelle, ki je bil tudi vodilni kandidat stranke, inštituta Ifop in Ipsos napovedujta med 31,5 in 32,4 odstotka glasov. Proevropsko zavezništvo strank na čelu sPreporodom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in vodilno kandidatko Valerie Hayer je zasedlo drugo mesto s 15,2 odstotka, socialisti pa tretje - volivci naj bi jim namenili okrog 14 odstotkov glasov podpore. Gre za poraz za predsednika države, ki ga je sicer Nacionalni zbor premagal že na evropskih volitvah leta 2019, a so tokrat prednost še okrepili in prejeli skoraj še enkrat toliko glasov kot Macronov sredinski tabor.
