V Medicinskem centru (MC) Medicor, lani največjem prejemniku denarja iz javne zdravstvene blagajne med zasebnimi klinikami, so pred nekaj tedni doživeli enega večjih udarcev do zdaj.
Preložiti so morali več operacij na srcu, saj je zdravstvena inšpekcija desetim medicinskim sestram in tehnikom, ki niso imeli vseh potrebnih dovoljenj, prepovedala delo. Toda v Medicorju, ki ga vodi največja lastnica Metka Zorc, ena od najvplivnejših zdravnic v domačem zdravstvu, so v zadnjih dneh vendarle dobili nov razlog za veselje. Ta se skriva v več kot štiri milijone evrov vrednem poslu, ki ga je izpeljala Splošna bolnišnica Izola.
Javno dostopni dokumenti namreč razkrivajo, da je izolska bolnišnica sredi maja od podjetja Siemens kupila napravo za računalniško tomografijo (CT) nove generacije. Ob dejstvu, da so te naprave v največjih bolnišnicah povečini zastarele, velja vsako odločitev za nakup nove načeloma pozdraviti. A posel iz Izole je v zadnjih dneh v strokovnih krogih vzbudil nemalo pomislekov. Najprej zaradi cene, ki je nekajkrat višja od ostalih nakupov CT-naprav v zadnjih letih.
Zastavljajo se tudi vprašanja, zakaj je tako zmogljivo napravo, ki se uporablja predvsem pri srčnih bolnikih, kupila izolska bolnišnica, ne pa UKC Ljubljana ali Maribor, kjer sta državna centra za kirurgijo srca in ožilja. Tudi zato se pojavljajo ugibanja, ali bo nakup najbolj koristil Medicorju, edinemu preostalemu kardiološkemu centru v Sloveniji, ki opravlja operacije na odprtem srcu, deluje pa v prostorih izolske bolnišnice.
Nakupe novih naprav velja pozdraviti, toda ...
Na Splošno bolnišnico Izola, ki jo vodi Radivoj Nardin, smo v petek naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, koliko naprav za CT imajo trenutno, kaj je bil razlog za nakup in ali bo naprava namenjena tudi Medicorjevim pacientom. Odgovora še nismo prejeli. Bolnišnica sicer velja za regijski interventni kardiološki center. To dejavnost po lastnih besedah krepi. Na njeni spletni strani je denimo mogoče prebrati, da letno vstavijo približno 80 srčnih spodbujevalnikov. Toda praktično vse najnujnejše kardiološke primere na območju zahodne Slovenije še vedno obravnava UKC Ljubljana.
Javno naročilo za nakup nove naprave za CT je izolska bolnišnica objavila v prvi polovici aprila. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 16. maja, v Izoli pa so prejeli le eno ponudbo – od podjetja Siemens Healthcare, ki je že vrsto let največji dobavitelj teh naprav v Sloveniji. Že pet dni pozneje je bolnišnica podpisala pogodbo za nakup. Cena: 4,4 milijona evrov (z DDV). Kot nam je v zadnjih dneh zatrdilo več sogovornikov, so v Izoli kupili nekakšen mercedes med napravami CT. To dokazujeta tako primerjava tehničnih specifikacij in zmogljivosti z ostalimi napravami v Sloveniji kot cena. Leta 2022 so v Splošni bolnišnici Celje napravo za CT kupili za 2,5 milijona evrov (z DDV). Lani je urad za investicije, ki spada pod okrilje ministrstva za zdravje, kupovalo tri naprave za CT in to za skupaj štiri milijone evrov.
Mercedes med napravami je prednost za Medicor
Toliko so v Izoli zdaj plačali le za eno napravo, ki je po ocenah naših sogovornikov najbolj uporabna samo za določena bolezenska stanja in ugotavljanje redkih bolezni. V tujini jo največ uporabljajo pri zdravljenju otrok in srčnih bolnikov, zelo primerna pa je tudi za raziskave. Logično vprašanje je zato, zakaj država takšne naprave nikoli ni kupila za UKC Ljubljana, našo največjo bolnišnico, kjer deluje tudi pediatrična klinika, ali UKC Maribor, kjer prav tako deluje center za kirurgijo srca in ožilja. Tam je stanje na terenu povsem drugačno. Poročali smo že, da imajo v UKC Ljubljana šest naprav za CT, od tega jih deluje pet, ena pa je v trajni okviru. Podobno je pri napravah za magnetno resonanco (MR). V začetku aprila sta v UKC Ljubljana odpovedali dve od štirih. Čeprav so eno uspeli popraviti, so te naprave v povprečju stare že 17 let.
Vse to posledično pomeni, da bo med zmagovalci posla v Izoli tudi Medicor, edini preostali kardiološki center, kjer opravljajo operacije na odprtem srcu. Primer: nova naprava za CT, ki jo je kupila Splošna bolnišnica Izola, je zaradi svoje natančnosti zelo uporabna pri boleznih koronarnih srčnih žil, ki jih zdravijo v Medicorju. V razmerju do obeh največjih bolnišnic v Ljubljani in Mariboru mu bo zato omogočala konkurenčno prednost, saj Medicor deluje v prostorih izolske bolnišnice, ki se sicer sooča z veliko prostorsko stisko.
Eden od zmagovalcev Fidesove stavke
Medicor je bil sicer že lani največji prejemnik denarja iz javne zdravstvene blagajne. Lani je tako od zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) prejel 16 milijonov evrov. Velja tudi za enega od zmagovalcev stavke sindikata Fides. Februarja letos, torej v drugem mesecu stavke, so v Medicorju opravili že 867 primerov akutne bolnišnične obravnave. To je 20 odstotkov več kot januarja letos. V tem času se je opazno povečalo tudi število ambulantnih obravnav, ki jih opravlja sestrsko podjetje Medicor. Zaradi vedno večjega obsega dela v Medicorju najemajo tudi mnoge zdravnike iz javnega zdravstva. V tej kliniki občasno dela tudi Dorijan Marušič, podpredsednik strateškega sveta za zdravstvo in svetovalec ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Ob Metki Zorc so največji lastniki Medicorja še člani družine Pleskovič in Nadškofija Ljubljana.
V zadnjem mesecu je bil sicer Medicor v središču pozornost javnosti zaradi prijave hčera pokojne 80-letne pacientke, ki je izkrvavela po posegu na srcu. Ti sta kliniki očitali več kot 60 nepravilnosti, ki so jih v Medicorju zavrnili, ministrstvo pa je v zadevi odredilo sistemski nadzor. V istem času je zdravstveni inšpektorat v Medicorju prepovedal samostojno delo desetim medicinskim sestram in tehnikom, med drugim dvema, ki pri operacijah skrbita za zunajtelesni krvni obtok. »Jaz sem ustavila program operacij, dokler ne opravita izpita iz slovenščine. To, da nista šla na izpit, je denimo moja napaka, da nisem organizirala učenja slovenščine,« se je takrat javno odzvala Metka Zorc.