»Prosimo za sonce. Pozeba in toča sta nam prizanesli, dež pa je problem. Pri prvih sortah je bil izpad približno polovičen, na drevesih imamo še približno dve toni češenj, a vse je odvisno od narave. Zdaj so lepe, debele, če bo dež, bodo popokale, začenja se gniloba,« je sredi ponedeljkove plohe zaskrbljeno ocenil Bogdan Slokar, ki ima v Lokavcu največji nasad češenj v Vipavski dolini.
Pozeba, toča, dež, vinska mušica, češnjeva muha, marmorirana smrdljivka – seznam tegob, ki tudi letos tarejo primorske pridelovalce češenj, je vsak dan daljši. »Na kratko rečeno, na terenu je veliko težav. Letino je zelo krojilo vreme. Med cvetenjem zlasti zgodnjih sort je bilo slabo, mrzlo in deževno, kar je vplivalo na cvetenje in oploditev. Zaradi temperaturnih nihanj so se češnjeva drevesa močno trebila, dež in plohe so tudi v času dozorevanja, sadeži pokajo, gnijejo, več ocetne kisline pritegne škodljivce in tu je začaran krog. Na splošno lahko rečemo, da je letina podpovprečna, so pa razlike od nasada do nasada, zelo je odvisno od sortnega izbora,« je pojasnila specialistka za sadjarstvo na novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu Sara Spačal Dovžak.
Nekateri nasadi si po lanski toči še niso opomogli
Terenska kmetijska svetovalka KGZ Nova Gorica Darja Marc je spomnila, da si marsikateri nasad še ni opomogel po lanski toči. »V Vipavski dolini ponekod ni bilo niti nastavka. Slabo vreme ob cvetenju, zmrzal v nekaterih nižinskih delih in še toča 23. marca so precej zmanjšali pridelek, zdaj pa je problem dež,« je povedala. »Letos se ne moremo hvaliti. Na določenih drevesih ni niti ene češnje, druge sorte so obrodile, a češnje zdaj pokajo in gnijejo. Je treba odbrati dobre, dela je veliko,« je povedala Rožica Žižmond iz Stare Gore, ki prodaja češnje na novogoriški tržnici, kjer so cene za kilogram tega sadeža od šest do sedem evrov. »Niti deset odstotkov lanske letine jih ni. Cvetele so lepo, samo čebel ni bilo zaradi mraza in ni bilo nastavkov,« je pristavila branjevka Ljudmila Bavcon, prav tako iz Stare Gore.
Zaradi dežja češnje pokajo
Drugačno podobo ima te dni nasad z 800 češnjevimi drevesi, ki ga je v Lokavcu uredil Bogdan Slokar. Po koreniti obnovi sadovnjaka in usmeritvi v sadnjo debelih sort je trenutno v rodni dobi približno 200 dreves. Veje so obložene, a skrbi so večje od zadovoljstva. »Zdaj zorijo tri sorte, približno 130 dreves, na drevesih imamo še približno dve toni češenj, a vse je odvisno od narave. Če bo dež, bodo popokale, začenja se gniloba. Izpad bo velik. Pri prvih sortah je bil približno polovičen, zdaj bomo videli, kaj bodo naredile sorte, ki so bolj debele in že same po sebi bolj podvržene pokanju,« je pojasnil Slokar. Izpostavil je še, da so češnje zaradi prevelike vsebnosti vode in pomanjkanja mikroelementov tudi manj obstojne. »Kadar češnja normalno dozori, jo imaš lahko v hladilnici dva, tri dni, v takih razmerah je manj obstojna. Kupci pa želijo velike, lepe in sladke češnje,« je dodal.
S pobiranjem češenj te dni hitijo tudi v Goriških brdih, kjer bodo temu sadežu s številnimi dogodki v okviru Festivala briške češnje posvetili posebno pozornost ta in prihodnji konec tedna. Po lanski sezoni, ko je bilo tam češenj za približno 80 odstotkov manj kot leto prej, tudi letos ne kaže najbolje. Številna drevesa so prazna, tam, kjer češnje so, je zdaj največji problem dež. »Katastrofa,« je dejal Aleksij Mavrič iz Kojskega. »Češnje so, a nam zaradi dežja propadajo pred očmi,« je pojasnil in ocenil, da bo pridelka za 70 odstotkov manj. »Zgodnje sorte smo že pobrali, a so bile zaradi dežja poškodovane. Zdaj so napite z vodo. Bomo videli, kako bo s poznimi sortami,« je pojasnil.
Problem je tudi vinska mušica
Sadjarji se zdaj bojijo, da se bo med dozorevanjem češenj ob nadaljevanju slabega vremena, ki pospešuje gnitje sadežev, povečal tudi napad škodljivcev, zlasti vinske mušice, ki je lani še posebej velike preglavice povzročila sadjarjem v Brdih. »Žal je prisotna tudi na našem koncu, opažamo jo na sorti burlat. Izključiti ne moremo niti marmorirane smrdljivke, ki jo že opažamo na marelicah,« je povedala Darja Marc iz ajdovske izpostave kmetijskosvetovalne službe.
