Do zdaj javno objavljeni podatki o njihovem poslovanju razkrivajo, da jih je velika večina lani ustvarila rekordne prihodke in dobičke. To jim je v največji meri uspelo zato, ker iz javne zdravstvene blagajne še nikoli pred tem niso prejeli toliko denarja. 72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev je tako v letu 2023 od zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) skupaj prejelo dobrih 160 milijonov evrov. To je skoraj 30 milijonov več kot v letu 2022. Ti javni prilivi so se zasebnikom močno povečali, ker so več delali. To jim je omogočil interventni zakon, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Veljal je do avgusta lani, torej še večino leta 2023.
S tem zakonom, ki je omogočil plačevanje za vse opravljene storitve, je Bešič Loredan zdravnike iz javnih bolnišnic spodbudil k selitvi najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. Javne izvajalce je izenačil s koncesionarji, toda prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki. Dodatno delo v donosnejših programih so zato raje kot v javnih bolnišnicah, kjer so zaposleni, opravljali pri zasebnih koncesionarjih. Kaj nam torej rekordni rezultati zasebnikov povedo o domačem zdravstvenem sistemu?
Zmagovalci diagnostični centri, rekordno leto tudi za Bitenca
Najvišji dobiček (3,8 milijona evrov) je lani ustvarila ptujska Digitalna slikovna diagnostika, eden od največjih domačih centrov za diagnostične storitve. To ji je uspelo ob dobrih devetih milijonih evrov prihodkov. Ali drugače: za vsakih 2,5 evra, ki jih je prejelo, je to podjetje ustvarilo en evro čistega dobička. Od lani je sicer ptujski center v lasti hrvaške investicijske družbe Provectus Capital, ki je zanj plačala več kot 30 milijonov evrov.
To potrjuje tezo, da so trenutni zmagovalci procesov v domačem zdravstvu diagnostični centri, ki ob močno povečanem povpraševanju po teh storitvah v Sloveniji že opravijo večino teh preiskav. Že leta 2022 so trije največji centri, med katerimi je tudi Digitalna slikovna diagnostika, skupaj ob 24 milijonih evrov prihodkov ustvarili kar osem milijonov evrov dobička. Še en takšen center MDT & T iz Maribora, ki je v lasti blejskega Diagnostičnega centra Vila Bogatin in finančnega sklada Alfi, je imel ob 7,6 milijona evrov prihodkov skoraj dva milijona evrov dobička.
Rekordno leto je tudi za Kirurgijo Bitenc, ki je v lasti Marka Bitenca, nekdanjega predsednika zdravniške zbornice, danes pa verjetno najvplivnejšega zasebnega zdravnika v Sloveniji. Njegovo podjetje Kirurgija Bitenc je tako lani prvič v zgodovini ustvarilo več kot 10 milijonov evrov prihodkov in pri tem imelo 1,2 milijona evrov dobička. Večino prihodkov je lani prejelo iz javne zdravstvene blagajne.
Zasebne klinike pobirajo "smetano"
Podjetje MC Medicor, ki je lani iz javne blagajne prejelo skoraj 16 milijonov evov, kar je največ med vsemi zasebnimi klinikami, letnega poročila še ni objavilo. Za več kot štirikrat pa je dobiček uspelo povečati družbi Zdravilišče Rogaška zdravstvo, ki jo od letos lastniško obvladuje Žiga Peljko. Ta je do leta 2021 poslovala z izgubo, lani pa je ob rekordnih 11-milijonskih prihodkih, od tega 4,5 milijona evrov iz javne blagajne, ustvarila 859 tisoč evrov "plusa".
Omeniti velja še ortodontski zavod Orthos, ki je v lasti Maje Ovsenik, sicer sestre Marka Bitenca. Ob 2,4 milijona evrov prihodkov je zabeležil skoraj pol milijona evrov dobička, pri čemer so čakalne dobe za otroško ortodontijo med najdaljšimi v Sloveniji.
Vsi ti podatki bi morali odgovorne na ministrstvu za zdravje pripraviti do razmisleka o bolj poštenem načinu financiranja javnega in zasebnega zdravstva, kot ga poznajo tudi v nekaterih evropskih državah. Medtem ko ministrica Valentina Prevolnik Rupel napoveduje stroge omejitve pri popoldanskem delu zdravnikov, zaposlenih v javnih bolnišnicah, imamo v Sloveniji sistem, kjer nesorazmerno velik del "smetane" očitno poberejo zasebne klinike. Te si lahko za razliko od javnih bolnišnic izbirajo programe, ki jih bodo izvajale, in obravnavane paciente. Kljub temu jim javna blagajna zasebnikom za storitve, ki jih ti opravljajo ceneje, plačuje isto ceno kot javnim bolnišnicam.
Le ena zasebna klinika v rdečem
Če namreč praktično vse največje zasebne klinike in centri podirajo rekorde, je pomemben del javnih bolnišnic še vedno v rdečih številkah. Po podatkih združenja zdravstvenih zavodov jih je lani 12 poslovalo z izgubo, k temu pa gre prišteti še "minus", ki ga je ustvarilo osem zdravstvenih zavodov. Za primerjavo: le ena zasebna klinika, Bitenčev Zdravstveni zavod Zdravje, je lani poslovala z izgubo (100 tisoč evrov).
Res je, da so slovenske bolnišnice lani skupaj zabeležile več kot tri milijarde evrov prihodkov in zgolj slab milijon evrov tekoče izgube. Prav tako drži, da so nekatere največje (UKC Maribor, Novo Mesto, Nova Gorica) poslovale s "plusom". Toda skupna kumulativna izguba se je lani kljub nekoliko boljšemu financiranju v primerjavi z letom 2022 povečala za 17 odstotkov.
"To ima za posledico likvidnostne težave, omejene možnosti investiranja v novo opremo, prostore in razvoj dejavnosti. Vpliva tudi na odliv kadra iz bolnišnic in s tem na obseg opravljanja storitev, čakalne dobe in nezadovoljstvo zaposlenih in uporabnikov," so v analizi poslovanja opozorili v združenju zdravstvenih zavodov.
