Šarec je v nagovoru spomnil na "krvavo morijo, uničene usode in vsesplošno opustošenje", ki ga je prinesla vojna. Slovenskega generala Rudolfa Maistra, tigrovce, narodnoosvobodilni boj in veterane vojne za Slovenijo je označil kot častne državljane, ki bodo za vedno z zlatimi črkami zapisani v knjigo zgodovine Slovenije.
Pozval je h koncu razprav, ki delijo Slovence, ter se zavzel za prizadevanja za svobodo, mir in vladavino prava. "Skratka za vse tiste evropske vrednote, ki jih danes živimo," je dejal.
EU je bila po njegovih besedah najboljši odgovor na "krvavo in surovo preteklost". "Brez Evropske unije je vprašanje, kako bi se dogajal razvoj Evrope, kjer sodelujejo narodi, ki so se nekoč gledali skozi puškine cevi," je dejal in poudaril, da imamo od Evrope "bistveno več dobrih kot slabih stvari".
Potem ko je Evropa od 9. maja 1945 slavila zmago nad fašizmom in nacizmom, so na Koroškem vse do 15. maja potekali še zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh. Takrat sta Mislinjska in Mežiška dolina postali zadnji izhod za umik ogromnih množic pripadnikov poraženih vojsk z jugoslovanskih bojišč, z njimi pa se je umikalo tudi veliko civilnih beguncev.
Cilj umikajočih je bil čim prej priti na ozemlje Avstrije in se tam predati Britancem. Cilj Jugoslovanske armade, v katero so bile takrat vključene tudi slovenske partizanske enote, pa je bil zadržati jih na slovenskem ozemlju. V dneh med 12. in 15. majem je tako prišlo do hudih bojev na območju Doliča, Dravograda in Poljane pri Prevaljah s hudimi izgubami na obeh straneh.
V spomin na te dogodke je na Poljani pri Prevaljah urejen spominski park z osrednjim spomenikom Svobodi in miru akademskega kiparja Stojana Batiča. Spomenik, ki so ga odkrili 18. maja 1985, z likom bombe iz brona, ki se razpre v obliki cveta, iz katerega izleti jata golobov, simbolizira mir in sožitje med ljudmi.
