Zadnja tekma svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu je bila v Mariboru leta 2021. Bo kmalu spet ali pa se bo tekma gorskih kolesarjev v spustu na najvišji ravni, tako kot Zlata lisica, poslovila od Pohorja? O tem in o velikih spremembah v svetovnem pokalu smo se pogovarjali s predsednikom Društva gorskih kolesarjev Pohorje Iztokom Kvasom.
»Zgodovina je hotela, da smo tekmovanje vedno organizirali v večletnih sklopih s prekinitvami, kot je zdajšnja. Prvi sklop je bil od leta 1999 do 2002, drugi od 2007 do 2010, potem dolgo nič, od 2019 do 2021 pa spet,« pojasni trener, organizator tekmovanj in nasploh gonilna sila gorskega kolesarjenja v Mariboru.
Kandidatura brez tekem
Društvo je nato skupaj z Marpromom vložilo kandidaturo za naslednji dve leti, a tekem potem ni bilo. »Takrat je bilo podpisano pismo o nameri. Dobili smo tekmo 2020 in 2021, potem pa smo kandidirali za leti 2022 in 2023, a se je po letu 2021 zgodila prodaja pravic. Mednarodna kolesarska zveza UCI je prodala pravice produkcijski hiši Warner Bros, ki je potem popolnoma spremenila mehanizem. Oni so lastniki Eurosporta, Discoveryja in še kopice drugih televizij in podjetij. Od takrat ni več nič pomenilo, če si bil dober dolgoletni organizator tekem, temveč samo še denar. Oni so pripravili nov promocijski paket. V bistvu gre zdaj zadeva v smeri formule ena ne samo v promocijskem in komercialnem, temveč tudi v športnem oziroma tekmovalnem smislu. Pogoji udeležbe se zelo zaostrujejo tako za ekipe kot za posameznike. Videti je, da si tekmovalcev, ki niso v ekipah, sploh več ne želijo na tekmah. Kolikor sem govoril z menedžerji ekip, imajo samo finančno najmočnejše ekipe vse informacije, preostali so nekje v ozadju ali niti to ne, in to že nakazuje nekakšno diskriminacijo. Tekmovalci, ki so sami, pa imajo zelo omejene možnosti. Kot bi bili zasebni kolesarji odkrižani. V preteklosti, ko smo mi organizirali tekmovanja, je bil to zelo široko usmerjen šport, za vsakogar, zdaj pa se po vzoru formule ena omejuje na finančno najmočnejše ekipe,« pojasni Kvas.
Pismo o nameri za leti 2022 in 2023 je bilo torej podpisano, tekem pa ni bilo. Kaj se je zgodilo? »Novi lastniki pravic niso upoštevali pisem o nameri, saj zanje to ni imelo nobene vrednosti oziroma ni bilo obvezujoče. Tekmovanja so začeli prirejati po ključu trga. Po prejšnjem ključu je bila lahko v vsaki državi samo ena tekma v sezoni. Mednarodna kolesarska zveza je bdela nad tem, da je bilo nekako pravično razdeljeno, v zadnjem času pa se na največjih trgih, kot je Francija, pojavljajo tudi do tri tekme letno.«
Kaj najbolj boli?
Zdaj so tekme v Braziliji, v Kanadi, praktično po vsem svetu, ampak v tem ni težav. Iztoka Kvasa boli, da je vse povezano z denarjem. »V Kanadi so bile tekme že prej, ni pa bilo treh tekem v Franciji. Največji problem je, da mi kot nekdanji organizatorji ne dobivamo nobenih informacij. Nihče se ni niti poslovil, da bi nam rekel hvala lepa. Dvajset let smo sodelovali, zdaj pa vas več ne rabimo. Ta odnos je bil prekinjen s piarovskim obvestilom, da imajo pravico odslej oni regulirati tekmovanje svetovnega pokala. Mednarodna organizacija UCI ima zdaj bore malo s samo tekmo. Nekaj ljudi, ki so bili prej vpleteni v organizacijo svetovnega pokala, je bilo prezaposlenih na Warner Bros, se pravi Discovery. Razen na svetovnih prvenstvih nima UCI nobenega vpliva na potek in podobo tekmovanja za svetovni pokal. Še vedno pošiljajo sodnike in komisarje, ampak pravila se določajo drugje, to je dejstvo.«
Vsaj za najboljše kolesarje in kolesarke pa je finančno bolje, saj je verjetno tudi za nagrade več denarja? »To je postal čisti profesionalizem. Najboljši bodo v prihodnje bistveno bolje plačani. Zdaj smo po mojem na meji, ko se vse prenavlja, a se pravzaprav vsi še ne zavedamo, kaj se je zgodilo. Za najboljših 30 pri moških in 20 pri ženskah bo razlika zelo velika, tako kot pri formuli ena, kjer je 30 dirkačev top, potem pa daleč naokrog ni več nikogar.«
Tudi stroški so veliki, potovanja na oddaljena prizorišča veliko stanejo, verjetno se bo pojavil tudi arabski svet, se strinja Kvas: »Zagotovo, prej ali slej. Največje ekipe so zelo zadovoljne, ker postajajo nekako privilegirane. Prej so imele vse ekipe enake pogoje. Tudi manjša kolesarska podjetja s svojimi ekipami so v bistvu imela enake pravice. Zdaj to postaja že zelo diskriminatorno, ob tem pa najboljši postajajo prave zvezde, kot v drugih športih, česar doslej ni bilo. Vse je zelo amerikanizirano in teži k temu, da se ustvarijo zvezde, ki bodo s tem največ profitirale, najkrajšo pa bodo potegnili tisti, ki so doslej predvsem le sodelovali v svetovnem pokalu, a si v prihodnje tega finančno ne bodo več mogli privoščiti. To se pozna pri tekmah nižjega ranga, ker denimo UCI nikoli ni imel tako razdelanega sistema tekmovanj, kot ga ima FIS, kjer so v smučanju tudi tekme evropskega pokala izredno močne. Mislim, da se bo začel razvijati sistem nižjerazrednih tekmovanj, predvsem evropska serija tekmovanj, ki jo od 23. do 25. avgusta gostimo v Mariboru. Ta tekmovanja bodo postala pomembnejša. Tudi udeležba bo bistveno močnejša, saj bodo prihajali boljši tekmovalci, ker se sploh ne bodo več mogli uvrščati v svetovni pokal.«
Večje zvezde, večji vzorniki
O tem, ali bo profesionalizem prinesel tudi višjo kakovost kolesarjev in kolesark, Iztok Kvas takole razmišlja: »Dobili bomo večje zvezde, mladi pa bodo dobili večje vzornike. Tako se bo v ta šport pritegnilo več otrok in zanimanje nasploh se bo povečalo. Mislim, da je še vseeno zdaj največ dela na področju organizacije nižjerazrednih tekmovanj, da se vzpostavi baza, iz katere bodo rasle te zvezde. Številke nacionalnih tekmovanj – ne vem, ali jih bomo v Sloveniji letos skupaj spravili pet – povedo, kje smo na tekmovalnem nivoju. To je za zdaj dvorezen meč. Zagotovo pridobimo večjo gledanost, večjo promocijo, več pokroviteljev, posledično več denarja za šport in boljši razvoj. Vse številke nakazujejo, da naj bi se v športnem smislu razvijalo v pravo smer, a se mi zdi, da se s profesionalizmom čar tega športa malo izgublja.«
Društvo gorskih kolesarjev Pohorje zelo dobro sodeluje z Marpromom kot upraviteljem Bike parka. Tako kot so s prejšnjim vodstvom Marproma organizirali svetovni pokal, letos skupaj organizirajo evropski pokal.
Izkušeni direktor gorskokolesarskih tekmovanj na najvišji ravni v Mariboru doda tole zanimivost: »Zelo zanimivo, da se je Discovery oziroma Warner Bros obrnil na Maribor na turističnem sejmu v Berlinu. Projekt svetovnega pokala je z dosegom in gledanostjo postal tako močan, da se bojim, da je že prevelik za Maribor. V bistvu nagovarjajo turistične regije in tudi Maribor je bil v Berlinu nagovorjen. Govorili so z direktorjem Zavoda za turizem Maribor Juretom Strucem. Nas kot organizatorjev niso poklicali in vprašali, ali želimo tekmovanje, ampak so šli prek turizma in pristopili k Mariboru kot turističnemu mestu. Prejšnji paket je vseboval ogled tekmovanj prek televizije Red Bulla, šlo je torej za doseg specifične ciljne skupine. Zdaj je to 'mainstream' doseg, ki gre prek Eurosporta. Z gospodom Strucem sva ugotovila, da je to zadeva za promocijo Slovenije, in ne samo Maribora. Tako da smo lani pristopili tudi k Slovenski turistični organizaciji (STO), kjer so bili pripravljeni pomagati. Promocijski paket jih je zelo zanimal. Lani smo se pogovarjali o morebitnem letošnjem tekmovanju, vendar je takrat Warner Bros stopil korak nazaj, češ da so tekme že razprodane in da ni več termina za Maribor. Zdaj pa smo v marcu dobili na mizo podoben predlog Discoveryja oziroma Warnerja za potencialno organizacijo svetovnega pokala v letu 2025, če nas zadeva še zanima.«
Enormno višji stroški
Kaj pa bi to pomenilo za organizatorje? »Prejšnji poslovni model je zajemal finančni vložek 35.000 evrov koncesnine za pridobitev tekmovanja pri UCI ter vse stroške organizacije tekmovanja. Zdaj se vse začne nekje pri 500.000 evrih, res pa je, da je v tem znesku zajeta več kot polovica marketinškega paketa, ki ga sam izbereš na vseh teh kanalih Eurosporta, Discoveryja oziroma vseh televizij, katerih lastnik je Warner Bros, in nato promoviraš destinacijo. Zato smo se obrnili na STO, kar pomeni, da bi s tekmovanjem v Mariboru promovirali Slovenijo, karkoli, tudi zimski turizem ali Primorsko, oziroma kar bi izbrali v tem paketu. Kar zadeva sredstva za organizacijo, pa je treba še kar nekaj dodati.« Koliko še? »Kot ocenjujem sam, je to okoli 200.000 evrov. Nekaj stroškov je že zajetih v teh 500.000 evrov, kolikor ostane od reklamnega paketa, je pa zagotovo še okoli 200.000 evrov vseh drugih stroškov. V tistem paketu je tudi televizijska produkcija, ki jo prevzemajo oni in je na bistveno višji ravni kot včasih. Strošek se je v bistvu podvojil, če ga primerjam s tistim v preteklosti.«
So na to ponudbo že odgovorili? »Odgovorili smo jim, da bomo zadevo pregledali do potankosti, torej vse številke, ki so nam jih poslali, in vse stroške, ki se pričakujejo, seveda pa takšnega projekta kot društvo ne moremo izpeljati sami, ker je to zdaj preseglo naše zmožnosti. Zato smo z Zavodom za turizem Maribor pripravili analizo, kaj bi tekmovanje pomenilo za Maribor glede na vložek. Za cilj bi si postavili organizacijo svetovnega prvenstva v vseh disciplinah gorskega kolesarstva v letu 2030, kar bi bilo v Mariboru izvedljivo, pred tem pa vsaj pet ali šest tekmovanj svetovnega pokala. Verjetno želi tudi Discovery malenkost rotirati z lokacijami. Morda bo ostalo le še nekaj klasičnih lokacij, pa še to ni zagotovo. To je mogoče organizirati samo, če si to želi mesto in seveda država. Od države, torej STO in ministrstva za gospodarstvo, smo že lani dobili pozitiven odziv. To je zelo podoben koncept kot kolesarska dirka po Sloveniji.«
Trenutek še ni pravi
Mesto se še ni opredelilo. »Mislim, da trenutek za to še ni pravi. Zelo sem vesel, da se borimo za vsako snežinko na Pohorju, sočasno oziroma vzporedno pa bi se lahko borili denimo za vsako korenino na tej progi, ki je svetovno znana. Glede na vse napore Marproma, ki zdaj vlaga v produkt Bike park Pohorje, bi to zagotovo pomenilo ponoven preboj pri umeščanju na turistični zemljevid, kar je ključno. Bike park je super urejen in zadeva gre v pozitivno smer, za kar je treba pohvaliti celotno ekipo. Vse, kar manjka za tekmovanje, je vzporedna infrastruktura.«
Štirinajst dni je zdaj časa, da se odgovorni na občini opredelijo in odgovorijo. »Mi razmišljamo o tem, da bomo prosili za termin oziroma, če se lahko začnemo umeščati v leto 2026, pri čemer lahko uspemo samo, če si to zaželimo vsi skupaj. Vložek res ni majhen, po drugi strani pa je možen zelo velik izkupiček. Mislim, da nas je tekma svetovnega pokala tudi umestila v vse kolesarske trgovine in servise po Evropi. Maribor je potencialno zagotovo med top 3 bike parki v Evropi. Včasih imam občutek, kot da si ne želimo ali ne upamo biti najboljši. Moja vizija je, da je lahko to bike park številka ena. Zdaj je treba le najti način financiranja in izvedbe; mislim, da se bomo potem vsi skupaj, tudi z mestom, lahko tega lotili. Premalo časa je, da bi nam to uspelo do leta 2025.«
O tekmovalni sceni v Mariboru in Sloveniji pa Iztok Kvas pravi: »Trenutno predstavljata najvišji nivo člana našega kluba, Društva gorskih kolesarjev Pohorje (komercialno ime je Spank Maribor), Monika Hrastnik in Luka Berginc. Slednji je bil lani skupni zmagovalec evropskega pokala. Skupni zmagovalec evropskega pokala v smučanju bi imel zagotovo mesto v vsaki ekipi. Luka Berginc je zdaj našel neko polprofesionalno ekipo, v elitno ekipo pa kot zmagovalec evropskega pokala nima vstopa. V tekmovalni program imamo v našem klubu vključenih okoli 20 otrok. Iz majhne države, kot je Slovenija, kjer se ne proda toliko koles kot na primer v Franciji, se bo odslej še težje prebiti naprej. Potreben je poseg Kolesarske zveze Slovenije, ki bo klube spodbudil k organizaciji manjših tekem.«
