Med razlogi za podaljšanje je Avstrija v obvestilu Evropski komisiji navedla nestabilne migracijske in varnostne razmere v EU, pritisk na azilni sistem, velik migracijski pritisk na zunanji meji EU s Turčijo in na Zahodnem Balkanu, nevarnost trgovine z orožjem zaradi vojne v Ukrajini, trgovino z ljudmi, varnostne grožnje po napadu Hamasa na Izrael oktobra lani, teroristični napad v Bruslju 17. oktobra lani ter številne teroristične grožnje v članicah EU, poleg tega pa še krepitev antisemitizma ter nevarnost, da se med migrante pomešajo teroristi.
Nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko je Dunaj uvedel že leta 2015 na vrhuncu begunske krize. Od takrat ga na vsakih šest mesecev podaljšuje, pri čemer bo novo podaljšanje nadzora v veljavi od 12. maja do 11. novembra. Slovenija ves čas nasprotuje podaljševanju avstrijskega nadzora, na Evropski komisiji pa vseskozi poudarjajo, da mora biti nadzor skrajni ukrep.
Od lani jeseni nadzor na meji s Slovenijo izvaja tudi Italija. Izvajala naj bi ga najmanj do 18. junija, o njegovem morebitnem podaljšanju pa Evropske komisije, kot je razvidno z njene spletne strani, še ni obvestila. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je sicer ta teden dejal, da o tem razmišljajo.
Slovenija pa je lani jeseni uvedla začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki bo trajal najmanj do 21. junija. Kot je konec aprila dejal notranji minister Boštjan Poklukar, bo odločitev o morebitnem podaljšanju nadzora sprejeta v kratkem.
Članica EU mora o uvedbi začasnega nadzora na notranji schengenski meji uradno obvestiti tudi ostale države članice in Evropsko komisijo, ob tem pa navesti razloge za uvedbo nadzora. Država mora odločitev najaviti en mesec prej.
