Ustavno sodišče je junija lani namreč odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.
Vlada v skladu s predlogom med drugim predlaga izenačitev uvrstitve okrajnega sodnika svetnika z najnižjim plačnim razredom poslanca, vrhovnega sodnika svetnika pa z najnižje uvrščenim ministrom. Kot so pojasnili v uradu vlade za komuniciranje (Ukom), gre za "prvi in nujno potreben korak k celoviti rešitvi plačnega položaja sodnikov." Predlog interventnega zakona tako naslavlja v prvi vrsti plačni položaj sodnikov prve stopnje, ki je tudi po mnenju vlade najbolj problematičen. Ob tem so spomnili, da potekajo pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja, v okviru katerega se celovito ureja plačni položaj vseh funkcionarjev, med drugim tudi pravosodnih funkcionarjev. Tako se bo celostna ureditev materialnega položaja sodne veje oblasti v celoti uredila v okviru enovite prenove plačnega sistema, ki bo predvidoma uveljavljena v začetku naslednjega leta, so še pojasnili.
Sodni svet kritičen do predloga
Na predlog se je danes odzval Sodni svet, ki meni, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča. Izpostavili so, da sicer podpirajo prizadevanja vlade za izboljšanje položaja sodnikov, a da predlog ne sledi stališču sodišča, da morajo biti veje oblasti enakopravne in relativno primerljive tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev, s tem pa tudi ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča.
Med plačo najnižje plačanega poslanca in okrajnega sodnika začetnika je osem plačnih razredov razlike, po predlogu zakona pa bi se ta razlika zmanjšala na pet plačnih razredov, kar po mnenju Sodnega sveta "nikakor ne izenačuje plačnega položaja primerljivih funkcionarjev".
Ob tem so izpostavili, da poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje materialnih stroškov v neto znesku med petsto in osemsto evrov, kar pri uvrstitvi funkcij v plačne razrede ni upoštevano. Poleg tega mesečni pavšal poslancev od januarja 2017 ni vštet v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato je razlika med dohodki funkcionarjev sodne in zakonodajne veje oblasti še bistveno večja, kot izhaja iz uvrstitve funkcij v plačne razrede.
Sodniki sodišč prve stopnje bi skladno s predlogom napredovali za tri, višji sodniki za dva, vrhovni sodniki za en plačni razred. Sodni svet meni, da bi z neenakomerno uvrstitvijo funkcij funkcionarjev sodne veje oblasti v nove plačne razrede ne le ohranila nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti, temveč tudi neutemeljeno porušila notranja razmerja med sodniki različnih stopenj. Zdi se jim neprimerno, da vrhovni sodnik svetnik na vrhuncu svoje kariere napreduje le za en plačni razred, s čimer je po svojem plačnem položaju izenačen z najnižje plačanim ministrom.
Izpostavili so še, da predlog zakona ne upošteva stališča ustavnega sodišča, da mora zakonodajalec predvideti mehanizme, ki bodo preprečevali dokajšen padec realne vrednosti sodniških plač. Predlagani zakon pa je nenazadnje neustrezen tudi z vidika časovne uveljavitve, saj ne zasleduje roka, ki ga je zakonodajalcu za odpravo ugotovljene protiustavnosti naložilo ustavno sodišče. Predlagane rešitve bi morale učinkovati že januarja, zdaj pa so predvidene za januar 2025.
