Zoran Janković je v nagovoru dejal, da je 9. maj zanj simbol mesta herojev. V spomin na ta dan vodstvo mesta, dokler bo na oblasti, ne bo dovolilo nikomur, da "spreminja našo svetlo zgodovino, da postavlja spomenik okupatorju in domačim izdajalcem", je opozoril. Posebej ga veseli, da je danes tudi dan Evrope in dan zmage. Kot je poudaril, so partizani bili na strani zaveznikov, ki je premagala največje zlo 20. stoletja, nacizem in fašizem z upanjem, da se to nikoli ne ponovi. "A danes je Evropska unija pred velikim preizkusom in vprašanje je, v katero smer se bo obrnila," se je vprašal in dodal, da bi morala Evropska unija (EU) dobiti močno vodstvo, ki bo takoj zahtevalo, da se vojni v Ukrajini in v Gazi končata.
V nadaljevanju se je ozrl na delo aktualne vlade in poudaril, da se danes po Ljubljani lahko brezskrbno sprehajamo brez "solzivca in vodnih topov". Nanizal je tudi aktualne in prihodnje projekte Mestne občine Ljubljana, kot so izgradnja plinsko parne enote, ki bo omogočila 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga in 700 novih stanovanj do leta 2025.
Nova častna meščanka Julijana Žibert, častni meščan pa Janez Koželj
Janković je podelil tudi najvišja mestna priznanja. Častna meščanka Julijana Žibert je bila med drugim direktorica PTT podjetja Ljubljana in generalna direktorica PTT Slovenije. V vodstvu pošte je bila tudi v času osamosvojitve, kjer je veliko prispevala k izgradnji samostojne Slovenije, zato ima tudi status veteranke za Slovenijo 1991. V času svojega službovanja se je tudi politično udejstvovala, še posebej je zavzeto delovala pri izgradnji Poti spominov in tovarištva kot trajnega spomenika na z bodečo žico obdano Ljubljano. Žibert je ob prejemu naziva povedala, da ji to priznanje veliko pomeni, ker je to v bistvu priznanje za vse njeno življenjsko delo in tudi za vse tiste, ki so vse življenje z njo delali. "Ves čas smo pošteno delali in spoštovali vrednote narodno osvobodilne borbe in to mi veliko pomeni," je dejala.
Priznanje častnega meščana je prejel tudi Janez Koželj, ki sodi med najpomembnejše slovenske arhitekte zadnjih dveh desetletij 20. in prvih dveh 21. stoletja. Njegov ustvarjalni opus sega od grafičnega oblikovanja, arhitekture, urbanizma, pa vse do načrtovanja prostora velikih meril. Je dolgoletni glavni mestni urbanist, leta 2006 je bil na Listi Zorana Jankovića izvoljen v mestni svet in bil nato imenovan za podžupana. Z ekipo sodelavcev je leta 2007 začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025 in skoraj dve desetletji vodil njeno uresničevanje.
Koželj je ob prejemu portreta slikarja Rudija Španzla, ki ga častnim občanom podari občina, dejal, da čast, ki mu je izkazana, deli z vsemi tistimi, ki so k temu prispevali. "V tem vidim ključen premislek in če hočeš nekaj premakniti, moraš imeti vizijo," je dejal in dodal, da je "mesto skupinska kreacija in skupinski spomin".
Župan je podelil tudi nagrade in plakete glavnega mesta
Janković je na seji podelil tudi nagrade in plakete glavnega mesta. Dobitniki nagrade so Robert Pešut - Magnifico, Waldorfska šola Ljubljana, Zavod Katoliška mladina, nekdanji dolgoletni predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Podobnik in direktor podjetja Žale Robert Martinčič.
Plakete glavnega mesta pa so prejeli pevec Rafko Irgolič, skupina inštruktoric in inštruktorjev SIM centra Zdravstvenega doma Ljubljana, združenje za pomoč pri demenci Spominčica-Alzheimer Slovenija, odvetnik Andrej Razdrih, utemeljitelj Novega rocka Igor Vidmar, društvo Delavska svetovalnica in umetnostnozgodovinski študijski krožek Spoznajmo svoje mesto in domovino.
Na prireditvi tudi mnogo vidnih politikov
Slavnostne seje mestnega sveta so se udeležili številni vidni politični predstavniki, med drugim predsednica države Nataša Pirc Musar, nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk, minister za javno upravo Franc Props, ministrica za kulturo Asta Vrečko, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, poslanec DZ Janez Cigler Kralj (NSi) ter predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin.
Ljubljanska občina svoj praznik tradicionalno zaznamuje s slavnostno sejo na Ljubljanskem gradu, s katerega so 9. maja 1945 sirene naznanile svobodo. Koordinatorica Levice Asta Vrečko je v poslanici ob dnevu zmage poudarila, da so osvoboditelji Ljubljane in Slovenije postavili temelje slovenske državnosti in včlanitve naše države v združeno Evropo. Ta v prvi vrsti temelji na zmagi nad nacizmom in fašizmom, je izpostavila.
Nekateri kandidati Svobode na evropskih volitvah, ki so se v sredo na Orlah poklonili spominu padlih borcev v zadnji bitki za osvoboditev Ljubljane, so v posnetku, objavljenem na Facebooku, spregovorili o pomenu boja proti fašizmu in nacizmu. Upor med drugo svetovno vojno in partizanski boj sta po besedah Uroša Brežana prinesla osvoboditev od fašizma in nacizma. Matej Grah želi, da bi se mladi zavedali, da so bile značilnosti borcev v bitki na Orlah požrtvovalnost, delavnost in znanje. Po opozorilu Tamare Vonta se je vedno vredno boriti za svobodo in mir tako v Evropi kot po vsem svetu. Jure Leben pa je videl slovesnost na Orlah kot nekakšen opomnik politikom, kako je treba oblikovati politiko tudi v prihodnje.
V SD so medtem na Facebooku zapisali, da čestitajo tako ob današnjem dnevu zmage kot ob dnevu Evrope.