Zgodba okoli slovenskega kandidata za evropskega komisarja se je začela nekoliko burno, saj je Gibanje Svoboda z nepričakovanim naznanilom imena svojega kandidata koalicijski partnerici ujelo nepripravljeni. Premier in predsednik Svobode Robert Golob je namreč na festivalu stranke na začetku aprila naznanil, da je njihov kandidat nekdanji predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. V SD in Levici nad presenetljivo informacijo sprva niso bili navdušeni, saj da s kandidaturo niso bili seznanjeni. »Vesel je težko kandidat koalicije, če koalicija to izve iz medijev,« je takrat dejala zdaj že nekdanja predsednica SD Tanja Fajon. V obeh strankah so se kot kaže zdaj glede Veselove kandidature že omehčali. Novi predsednik SD Matjaž Han je nakazal, da bodo Socialni demokrati kandidaturo podprli. Pričakujejo sicer, da se jim bo prišel Vesel predstaviti, pri čemer po besedah Hana cenijo njegovo preteklo delo. Han je po poročanju POP TV dejal še, da si želijo, da jim predstavi svoje poglede tako na Evropo kot na socialno demokracijo. »Verjamem, da bo imel našo podporo,« je poudaril. Tudi v Levici do Vesela ne izkazujejo posebnih zadržkov. Verjamejo, da bo imela Slovenija kvalitetnega kandidata, »tudi če bo to Vesel,« je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, ki je poudaril še, da je Veselu, kolikor je spremljal njegovo delo, »težko kaj očitati.«
O svoji kandidaturi je v včerajšnji oddaji 24UR ZVEČER spregovoril tudi Vesel, ki je na Slakovo vprašanje o morebitni zanj »tvegani igri« odgovoril, da se mu igra ne zdi prav nič tvegana, saj da sta se s premierjem Golobom tako o vsebini kandidature kot programu za evropske volitve večkrat pogovarjala. »To je plod daljših pogovorov, ki so bili vsebinski, bogati. Tukaj ne vidim prav nobenega tveganja zame osebno.« Znova je pojasnil še, da ima v skladu s slovenskim postopkom predsednik vlade vlogo predlagatelja kandidata, tako stoji za to kandidaturo in jo s kandidatom tudi usklajuje. »Sem kandidat Gibanja Svobode in izbira predsednika vlade, ki ima dvojno vlogo, predsednika stranke in predsednika vlade.« Zaenkrat še načelne podpore stranke SD je Vesel vesel, veseli pa ga tudi, da glede na razprave pravzaprav nihče ni imel težav z njegovim profilom in izkušnjami za to mesto, temveč le v zvezi s samim postopkom. »To seveda razumem, ampak mislim, da bo koalicija to uredila pravi čas.« Podpora koalicijskih strank se mu sicer zdi pomembna, saj izkazuje neko slovensko enotnost. »Vesel bi bil seveda tudi neke razumne podpore opozicije, najbrž kasneje, ko bodo evropske volitve za nami. Ker to izboljša možnosti Slovenije za pridobitev pomembnega resorja, za igrati pomembno vlogo v Evropski uniji,« je dodal.
Glede očitkov, da je bila najava kandidature preuranjena, je Vesel poudaril, da je časovna dimenzija pomembna in da se s tem povečujejo možnosti Slovenije, da prejme »pomemben resor, pomembno mesto v Evropski komisiji.« Bitka o tem, kdo bo vodil Evropsko komisijo in kako bo sestavljena, po njegovih besedah na nek način že poteka. Dodal je še, da želi Gibanje Svoboda, kolikor je sam zaznal v pogovorih s kandidati za evropske volitve in premierjem Golobom, na tem področju pokazati eno popolno transparentnost in preglednost, s celo ekipo, s katero gre na evropske volitve in s katero želi nastopati tudi v Evropi, zato kandidatura ni v »ničemer preuranjena,« gesta pa je »zame nek zunanji izraz te preglednosti in transparentnosti.«
Očitki in pomisleki
»Puščice oziroma kritike opozicije so pa vedno dobrodošle. Veseli me, da ni novih, ker te so pa že precej izpete,« je Vesel odgovoril Slaku, ko je ta vrtal glede očitkov opozicijske SDS, da je njegova kandidatura neprimerna. Po navedbah Vesela gre za pomisleke SDS, ki trajajo že dlje časa in so bili povsod že ovrženi. »Vse funkcije, ki sem jih opravljal, sem jih opravljal polnokrvno, zavzeto, povsod poskušal pustiti nek pečat in te zadeve so, kar se mene tiče, popolnoma jasne. Na ta načim mislim opravljati tudi to zelo, zelo zahtevno funkcijo.«
Vesel je spregovoril tudi o tem, zakaj se je v času pandemije covida-19, ko je bil na oblasti Janez Janša, kot predsednik Računskega sodišča, ki je postreglo s poročilom dogajanja pri nabavi zaščitne opreme, javno izpostavil. »V življenju pride čas, ko je treba spregovoriti, sploh če delaš na funkcijah, ki zahtevajo neko osebno neodvisnost in nenazadnje tudi pogum. Ta moj javni ekspoze ni bil moje osebno mnenje, ampak je bil utemeljen na reviziji računskega sodišča, na argumentih, še danes se organi pregona ukvarjajo z našimi očitki. In mislim, da je bilo takrat treba spregovoriti.« Dodal je, da je bilo treba spregovoriti tudi pozneje, ker je Slovenija »kar drsela v neko zelo, zelo čudno obdobje, ko je bila pravzaprav na preizkušnji celotna demokracija.« Poudaril je, da bi takrat spregovoril »ne glede na to, kdo bi bil na vladi. Tudi danes, o tem sem tudi večkrat razmišljal, bi ravnal popolnoma enako.«
Evropa pred pomembnimi izzivi
Glede dogajanja v Evropi je Vesel poudaril, da bodo pogoji za delovanje v naslednji sestavi Komisije precej drugačni od teh, ki so vladali do zdaj, in da je EU pred »strahotno velikimi izzivi.« Vprašanja varnosti in miru po njegovih besedah še nikoli niso bila tako izpostavljena kot v tem trenutku. Če je imela EU v preteklosti po eno samo ključno agendo, kot je denimo zeleni prehod, jo zdaj čakajo resni izzivi na vseh področjih. »Delovanje bo moralo biti bolj odprto, vključevati več pogovorov z državami članicami, bolj učinkovito, bolj prodorno, če hočete. Ampak tega se ne bojim, ker je na nek način to tudi način mojega dela.«
Večje ambicije lahko ima po njegovih besedah tudi Slovenija, ampak »mora pokazati enotnost. To našo majhnost, ki si jo večkrat sami po nepotrebnem očitamo, lahko presežemo s tem, da imamo dobre ideje, da zagovarjamo evropski način življenja. In mislim, da je lahko Slovenija na marsikaterem področju lahko tudi vodilna v Evropi.«
Vesel je še potrdil, da bo aktivno sodeloval v kampanji Gibanja Svobode za evropske volitve, saj je deloma sodeloval že pri nastajanju njenega programa za volitve. »Zelo vesel sem, da sem spoznal neko dobro, novo energijo, veliko mladih, ki si želijo drugačno Evropo.« Kot je zaključil, ta program in kandidati izražajo »tisto, kar je po mojem slovenskemu karakterju blizu, in sicer strpnost, preudarnost, nobenega ekstremizma, ne desnega, ne levega, in jaz mislim, da to Evropa potrebuje.«