Odbor je z glasovi iz vrst Svobode, z izjemo Miroslava Gregoriča, ter SDS, SD in NSi sprejel dopolnila, ki so besedilo predloga prilagodila pripombam zakonodajno-pravne službe, in zavrnil predloge dopolnil Levice. Ta je med drugim predlagala dopolnitev besedila, da se pred dokončno odločitvijo o investiciji v Jek 2 opravi vse potrebne ekonomske in ostale strokovne analize ter izvede posvetovalni referendum.
Da bi v resolucijo vnesli drugi referendum - prvega parlamentarne stranke z izjemo Levice napovedujejo za letošnji november, predlog za njegov razpis pa bo odbor potrjeval danes - se je zavzel tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Kot je dejal, bi bil ta "investicijski" posvetovalni referendum varovalka, da se bodo izvajale samo najboljše prakse. "S to varovalko tudi avtomatično preprečimo morebitno ujetost v pogoje 'vzemi ali pusti' morebitnih izdelovalcev študij ali končnega izvajalca oz. ponudnika, ki ne bo slovenski ... Le tako tudi zares zavarujemo javni interes, saj se bodo morali vsi ponudniki potruditi, da Sloveniji ponudijo najboljše možne pogoje in da se vodi projekt v skladu z najboljšimi praksami," je menil minister.
"To se bo dogajalo šele leta 2027 ali 2028," je na napoved, da naj bi bila takrat sprejeta investicijska odločitev, spomnila predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in ocenila, da bi bilo dodajanje drugega referenduma v resolucijo "neodgovorno do volivcev", saj da bi se nanje prelagalo odgovornost odločevalcev in strokovnjakov.
Odbor je zavrnil ostale predloge Levice, med drugim da bi v resoluciji navedli stroškovno celo elektrike iz Jeka 2, postavili bi jo pri največ 70 evrov na megavatno uro (MWh), da bi se izrecno navedlo, da je treba poskrbeti za jedrske odpadke in da je treba te stroške upoštevati pri stroškovni ceni elektrarne, in da bi besedilo nekoliko "omehčali", ko bi navedli se Jek 2 "lahko" zgradi. Navedli bi tudi, da je treba sprejeti ločen zakon za gradnjo Jeka 2, pri financiranju investicije pa bi izločili možnost javno-zasebnega partnerstva in opredelili, da bi šlo v celoti za državni projekt.
"Hitenje z resolucijo je nepotrebno," je ocenil Matej Tašner Vatovec (Levica) in menil, da se bo na resolucijo, kljub temu da gre za pravno nezavezujoč dokument, pri odločitvah sklicevalo in jih predstavljalo kot neizogibne. Poudaril je, da bi morali ljudje na referendumu odločati na podlagi podatkov, kaj pomeni projekt Jek 2 za državo, in kakšen je alternativni scenarij, s 100-odstotno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
"Če vržemo v ta projekt 15 milijard evrov, in to je konservativna ocena, državi ne ostane denarja za nič drugega," je na nujnost vlaganj v obnovljive vire in druge ukrepe za preprečitev "podnebnega zloma" opozoril Miha Kordiš (Levica).
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar je poudaril, da sprejem resolucije ne pomeni dokončne odločitve za Jek 2 - ta naj bi bila sprejeta do leta 2028 - da pa ima pomembno vlogo pri razpravi. Napovedal je, da bodo predvidoma v mesecu dni znani nekateri dodatni podatki o "ključnih parametrih" projekta Jek 2. Poudaril je, da se obnovljivi viri in jedrska energija ne izključujejo ter da je pomembno diverzificirati energetske vire.
Proti je bil tudi Gregorič, med drugim nekdanji dolgoletni direktor Uprave RS za jedrsko varnost, ki je menil, da resolucija ne bi smela biti tako "navijaška" za Jek 2, ter opozoril, da je treba pri gradnji nove enote nuklearke upoštevati in obvladati številna vprašanja.
Ostali člani iz vrst Svobode in SD ter iz SDS in NSi so resolucijo podprli. Med drugim so izpostavljali nujnost zagotavljanja razpršenih in zadostnih virov energije. "Leta 2040 bo najdražja tista energija, ki je ne bomo imeli," je ob razpravi o cenah investicij v nuklearke in elektrike v prihodnje poudaril Tomaž Lah (Svoboda). Poudarjali so, da resolucija ne bo ničesar zapečatila, da gre za usmeritev države glede prihodnje miroljubne rabe jedrske energije.
Mnenja vabljenih na sejo so si bila nasprotujoča. Predstavniki okoljevarstvenih organizacij in društev, Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter tudi stranke Vesna so poudarjali, da razprava v javnosti ni enakovredna, saj da se izpostavlja le scenarij z jedrsko energijo, ni pa analiz glede scenarija samo z obnovljivimi viri. Tako tudi odločanje na referendumu brez podatkov o projektu in o alternativah nima smisla.
Na drugi strani so denimo predstavniki Gen energije, jedrski strokovnjak z Inštituta Jožef Štefan, tudi Piratske stranke izražali podporo nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji in med drugim poudarjali, da so tudi pri obnovljivih virih energije tveganja in izzivi, kot je umeščanje v prostor, kar se kaže pri umeščanja vetrnih elektrarn.
