Novice Svet24

Morda bi bila še vedno v šoli in poučevala nemščino in slovenščino ter pisala dramske igre, še pripomni in da vedeti, da jo pisanje dramskih besedil še vedno mika. Tako tudi ne skriva, da se že spogleduje z upokojitvijo, potem ko je za njo že bogata politična kariera, v kateri se je preizkusila kot županja, poslanka Evropskega in domačega parlamenta, ministrica, velik pečat pa je pustila tudi kot predsednica Nove Slovenije.

Na letošnje evropske volitve se podajate z zadnjega mesta na listi. Kako to?
Vesela sem, da sem bila dvakrat izvoljena na listi Nove Slovenije za evropsko poslanko, v letih 2004 in 2019. Tokrat je bilo prvo mesto rezervirano za nekoga drugega, zato sem sama predlagala zadnje mesto. Kot pa veste, so na evropskih volitvah tudi prednostni glasovi. Če mi jih bodo ljudje namenili dovolj, bom z veseljem še naprej poslanka. Če ne, bom pa ravno tako z veseljem šla na drugo pot.

Sami ste se javili za zadnje mesto? Krožili so namreč namigi, da ste kandidaturo pogojevali s tem, da ste nosilka liste.
Drži, v začetku sem to predalagala, ali bom nosilka ali sploh ne bom na listi. Potem pa sem se odločila, da bom na listi, in sicer na zadnjem mestu. Tako da tudi tisti, ki menijo, da moram nadaljevati, imajo možnost, da mi podelijo mandat. Če bo prednostnih glasov dovolj, grem naprej, če pa ne, pa tudi nimam težav s tem.

Primož Lavre

Na letošnje evropske volitve se podajate z zadnjega mesta na listi. Kako to?
Vesela sem, da sem bila dvakrat izvoljena na listi Nove Slovenije za evropsko poslanko, v letih 2004 in 2019. Tokrat je bilo prvo mesto rezervirano za nekoga drugega, zato sem sama predlagala zadnje mesto. Kot pa veste, so na evropskih volitvah tudi prednostni glasovi. Če mi jih bodo ljudje namenili dovolj, bom z veseljem še naprej poslanka. Če ne, bom pa ravno tako z veseljem šla na drugo pot.

Sami ste se javili za zadnje mesto? Krožili so namreč namigi, da ste kandidaturo pogojevali s tem, da ste nosilka liste.
Drži, v začetku sem to predalagala, ali bom nosilka ali sploh ne bom na listi. Potem pa sem se odločila, da bom na listi, in sicer na zadnjem mestu. Tako da tudi tisti, ki menijo, da moram nadaljevati, imajo možnost, da mi podelijo mandat. Če bo prednostnih glasov dovolj, grem naprej, če pa ne, pa tudi nimam težav s tem.

Ne bi bilo sicer prvič, da bi v parlament prišli z zadnjega mesta, to je med drugimi uspelo Borutu Pahorju, Francu Bogoviču … Vidim pa, da računate na prepoznavnost pri volivcih.
Zagotovo lahko pridobim največ glasov nestrankarskih volivcev. Podpornikov, ki želijo, da delo nadaljujem, je veliko. Ali bo to dovolj za izvolitev, ne vem. Sem se pa tudi za to odločila z namenom, da stranki pomagam. Drugi so prej delali za mojo izvolitev, zato je prav, da tudi jaz sedaj pomagam stranki. Pomembno se mi zdi, da Nova Slovenija dobi svojega evropskega poslanca, še bolje bi bilo zanjo, če bi dobili dva, ker imamo dobro kandidatno listo. Če jo primerjam z nekaterimi drugimi, bi rekla, da bi bilo tudi za Evropski parlament in za Evropsko ljudsko stranko bolje, da bi Nova Slovenija dobila več poslancev kot pa kdo drug.

Koga imate v mislih?
No, saj vemo, kdo je konkurenca.

Primož Lavre

S čim pa boste prepričevali volivce?
Odločila sem se, da bom govorila o pozitivnih straneh Evropske unije. Zdi se mi namreč, da nekateri preveč gradijo na negativnostih, na napakah. Seveda Evropska unija ni idealna, je po eni strani komplicirana skupnost, prav tako odločanje v njej. Ne glede na to, pa imamo vse članice veliko koristi: odprt trg, gospodarstvo ima več možnosti za izvoz, sodelovanje poteka na različnih področjih, mladi se lahko izobražujejo kjerkoli v Evropi, država je bolj stabilna, čutimo večjo varnost, v krizah je na razpolago več pomoči, skoraj vsaka občina ima veliko projektov, ki so bili financirani iz evropskih sredstev. Vse to bom poudarjala, ker ljudje prehitro pozabimo, kakšne prednosti in koristi imamo od članstva v EU. Če bom namreč govorila samo o slabih stvareh, ki jih nekateri potencirajo, pomeni, da sem tudi jaz slabo delala.
Evropa nam veliko več daje kot jemlje. Je pa dejstvo, da smo imeli zaradi kriz v tem mandatu veliko dela. Spomnimo se pandemije, vojne v Ukrajini, s katero je prišla energetska kriza, inflacija in podobno. Glede na izkušnje, ki jih imam v Evropskem parlamentu, pa vendarle lahko rečem, da bi v naslednjem mandatu lahko bila še učinkovitejša, saj bolje poznam sistem, v tem času sem spoznala veliko ljudi in si pridobila zaupanje kolegov. To so tiste prednosti, ki jih lahko ponudim.

Ali pričakujete, da bo kampanjo usmerjala notranjepolitična agenda?
To je en vidik. Vsekakor pa bodo med glavnimi temami migracije. Zdaj smo ravno sprejeli Evropski pakt o migracijah in azilu, ki se je pripravljal več kot osem let. Ob tem je bilo zanimivo spremljati, kako nekateri okrog te teme gradijo svojo politiko in z njo nabirajo politične točke. Tako tudi ne želijo, da se ti problemi z nezakonitimi migracijami uredijo, ker bi ostali brez politične vsebine. Zadovoljna sem, da smo sprejeli migracijski sveženj. Omogočil bo boljšo zaščito zunanjih meja in omejeval tihotapljenje ljudi. Predvideni so sporazumi s tretjimi državami, da se bodo pribežniki lahko vrnili v izvorno državo, če se bo izkazalo, da v Evropi niso upravičeni do azila. Hkrati se bo spodbujala solidarnost med državami, da se zaščiti pribežnike, ki so ogroženi in potrebujejo naše sočutje in pomoč. Tudi tiste države, ki ne želijo sprejeti določenega števila ljudi, imajo druge možnosti za sodelovanje.
Takšno evropsko solidarnost si želimo, da ne rečemo, da to ni naš problem, sploh če tudi sami pričakujemo solidarnost drugih. Seveda ureditev ni idealna, ampak je vsaj začetek za občutno zajezitev nelegalnih migracij. Sama ne želim spodbujati ljudi, da bi se čutili ogrožene ali da bi bili negativno naravnani proti vsakemu tujcu, ki pride k nam. Migracije so vedno bile in vedno bodo, še posebej takrat, ko so v drugih delih sveta vojne, nemiri, podnebne spremembe. Vse to moramo reševati na razumen in zakonit način, in to predvideva ta novi pakt.

Komu je v interesu poudarjati to temo?
To bo v predvolilnem času predvsem orodje populistov, ki svojo politiko gradijo na strašenju ljudi. Migracijski zakonodaji so nasprotovali evropska levica in pa zeleni. Pravijo, da je ureditev prestroga, da bomo preveč zaprli meje. Prav nasprotno je stališče desnih populistov, ki bi postavljali ograje. Potrebni so bili kompromisi. Upamo, da bodo ukrepi učinkoviti in izvedljivi, nikakor pa mej ne bomo popolnoma zaprli in niti odprli.

Lahko pa migracije izkoristimo sebi v prid, lahko so odgovor na demografske izzive, na pomanjkanje delavcev.
Migracije se dogajajo ves čas, morajo pa biti zakonite. Podjetniki ves čas prosijo za hitrejše in preprostejše postopke pri zaposlovanju tujcev. Pri vsakršnih migracijah pa je treba najprej poskrbeti za integracijo, kar je naloga države. Težko so tujci enakovredni člani družbe, če ne poznajo jezika in kulture, ne morejo se vključevati v vsakdanje življenje.

Kako pa nagovoriti strah ljudi, ki je prisoten ob problematiki nezakonitih migracij, ker ga populisti nemudoma zajahajo? Da ljudi to vprašanje vznemirja, kažejo tudi odzivi na vladni načrt, da na Obrežju in v Središču ob Dravi vzpostavi začasni izpostavi azilnega doma.
Spremljam dogajanje in se sprašujem, ali se je tega vprašanja vlada pravilno lotila. Ljudi je namreč zagotovo strah. Tudi meni ne bi bilo vseeno, če bi rekli, da bodo v moji vasi postavili takšen dom. Ljudi je treba na to pripraviti, doseči dogovor, soglasje. Čutiti morajo, da so varni, da ne bodo dobili tistega doma, hkrati pa ne bodo zavarovani. Skratka, s prebivalci bi se morali predhodno bolje pogovoriti.

Katere teme poleg migracij bodo še usmerjale kampanjo?
V ospredju bo tudi energetika, zaradi energetske draginje, ki je sledila prekinitvi sodelovanja z Rusijo. Kampanjo bo zaznamoval tudi zeleni prehod, ki je potreben zaradi podnebnih sprememb in zaradi tega, ker smo ta planet preobremenili z različnimi odpadki. V zvezi s tem smo v Evropskem parlamentu sprejeli kar precej dobrih direktiv: glede odpadnega tekstila, plastike, starih avtomobilov, zmanjšanja izpustov v prometu na cestah, v letalstvu in tudi v železniškem in ladijskem prometu. Poudarjamo krožno gospodarstvo. So pa seveda tudi takšne direktive, ki burijo duhove, kot je na primer prepoved proizvodnje motorjev na notranje izgorevanje po letu 2035. Ampak tukaj se bo že kmalu pokazalo, ali je to dejansko tudi uresničljivo.

Zeleni prehod je zelo razburil kmete. Evropo so zajeli veliki protesti, kadilo se je tudi v Bruslju. Ste kmete spregledali?
Zaradi vseh kriz, ki se dogajajo, je kmetijstvo čutilo velike posledice. Podražili so se energenti, Ukrajini smo omogočili, da je prevažala svoje kmetijske pridelke namesto po morju čez Evropo. To so izkoristili trgovci in vojni dobičkarji. Cene nekaterih kmetijskih pridelkov v Evropi so upadle, kmetje pa niso mogli prodati svojih zalog. Zaradi zelenega dogovora so bili sprejeti nekateri strožji ukrepi pri kmetovanju. To je evropske kmete zelo prizadelo in vznemirilo. Nekoliko je bil ta upor spodbujen tudi v kontekstu evropskih volitev. Ker takrat poslanci najbolj slišimo, kaj je narobe. Prav je, da slišimo kmete in jih upoštevamo. Prav je, da spremenimo tisto, kar je narobe, kar jih bremeni, ne moremo pa mimo tega, da bo treba način kmetovanja vsaj deloma spremeniti, prav tako zaostriti uporabo fitofarmacevtskih sredstev in različnih kemikalij. Je pa treba pri tem pogledati stanje po posameznih državah. Naši kmetovalci pravijo, da smo že zelo zmanjšali uporabo teh sredstev, medtem ko to ne velja za nekatere druge države. Zato zagovarjam stališče, da se pri urejanju te problematike uporabi regijski pristop. Predvsem pa menim, da smo kmete preobremenili z birokracijo. Moramo se zavedati, da glavno delo kmetov ni sedeti za računalnikom, ampak vse kaj drugega. Zato bo treba zamejiti tudi papirologijo.

Primož Lavre

Kaj pa menite, da bo odločilno pri volitvah na evropski ravni? Kaj bo odločalo o zmagovalcu?
Predvidevam, da bo primat ohranila Evropska ljudska stranka, ki je zmerna desnosredinska in proevropska. Mi znamo sodelovati ter zagovarjati sinergijo različnih področij življenja. Ko želimo izboljšati okolje, imamo pred očmi tudi gospodarstvo, industrijo, kmetijstvo. Upam, da ne bodo prevladali populisti, ki bolj podirajo kot gradijo. Sicer je všečno govoriti, češ da nam Bruselj že ne bo ukazoval in bomo naredili, kar sami hočemo. Ampak če smo se odločili za neko skupnost, je treba spoštovati skupna pravila. Ne more vsak delati po svoje, hkrati pa prejemati evropskega denarja in ga deliti po prijateljskih linijah. To se je pokazalo na primeru Madžarske in Poljske v času prejšnje vlade. Vsi moramo spoštovati skupna pravila in zakonodajo, saj je vladavina prava prav temelj EU in garancija za njen obstoj.

Evropska ljudska stranka je dala novo možnost za vodenje Komisije Ursuli von der Leyen. Zdajšnjo prvo komisarko je postavila za vodilno kandidatko. Zakaj se vam zdi zaupanja vredna?
Kot zdajšnji predsednici Evropske komisije ji je uspelo povezati voditelje v najbolj kritičnih situacijah, kot je bila pandemija. Uspelo ji je poiskati rešitve, ko je bila Evropa v začetku nekoliko negotova in zmedena. Enako se je zgodilo ob energetski krizi in ob vojni v Ukrajini, ko je spet dosegla, da je Unija nastopila enotno. V kriznih časih je bila torej zelo proaktivna. Nanjo sicer letijo očitki, da zeleni prehod pod njenim vodstvom ni šel v pravo smer. Mogoče vse odločitve niso bile najboljše, ampak to ni zgolj njena odgovornost. Zeleni dogovor je vodil prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans, ki pripada stranki Socialistov in demokratov. Tukaj so bili Zeleni, ki so postavljali vedno višje cilje. Menim, da je Ursula von der Leyen močna voditeljica in zato je tudi naša vodilna kandidatka na volitvah. Lahko jo zagovarjam in tudi podpiram. Se pa čudim tistim, ki kritizirajo svojo vodilno kandidatko, pa želijo zmagati na evropskih volitvah v Sloveniji.

Pa menite, da se bo to razmerje političnih sil, kot ga bodo postavile volitve na evropski ravni, prezrcalilo v Slovenijo?
Pokazala se bo trenutna naklonjenost enim ali drugim strankam, pa tudi zvestoba volivcev. Za nekatere stranke, tiste tradicionalne, je značilno, da imajo zvesto volilno bazo, ki bo šla na volitve. Stranke, ki so nastajale in razpadale in niso tako stabilne ali pa so razočarale volivce, bodo imele manjšo podporo zaradi manjše volilne udeležbe. Menim, da bo prav zaradi tega razočaranja manjša udeležba, in to se bo poznalo na izidu. Tudi zaradi tega vlada predlaga izvedbo nekaterih referendumov z močnimi temami. S tem pa bo zmanjšala pomembnost evropskih volitev, ki bi se jih morali tudi Slovenci udeležiti v večjem številu.

Prej ste bili zelo previdni z napovedovanjem izida Nove Slovenije, a cilj ste si gotovo zastavili.
Seveda, spet bi radi dobili dva poslanca, kot je bilo leta 2004, ko je bila NSI zmagovalka prvih evropskih volitev v Sloveniji. Javnomnenjske ankete nam letos napovedujejo najmanj enega poslanca, kot smo imeli do sedaj, z možnostjo dveh. Poraz bi seveda bil, če ne bi dobili nobenega. Glede na to, da letos volimo devet evropskih poslancev, pa računamo, da imamo tudi več možnosti za še enega. Ampak svoje bodo povedali volivci, sama pa tako zdaj računam na prednostne glasove pod številko devet.

Kako pa ocenjujete pot Nove Slovenije, odkar ni več v vaših rokah? Ali ste si predstavljali, da bo šla po poti, na kateri je zdaj?
O svoji stranki bom govorila vse najlepše. Tisto, s čimer se ne strinjam, bom prihranila za interne sestanke.

Pa vendar ste, odkar ste v Evropskem parlamentu, nekajkrat zavzeli drugačna stališča, kot jih je zagovarjala NSI ali pa prejšnja vlada, katere del je vaša stranka bila?
Kar se tiče dela Nove Slovenije v vladi, sem ves čas podpirala naše ministre, mislim, da so vsi zelo dobro opravljali svoje delo. Sem pa nekajkrat povedala, da se ne strinjam s politiko takratnega predsednika vlade, med drugim glede Slovenske tiskovne agencije, glede RTV in takratnega kadrovanja, glede interpelacije ministra Vizjaka, imenovanja evropskega tožilca. Še zdaj trdim, da to ni bilo v redu. Takrat sem želela, da bi to tudi stranka glasno izpostavila. Razumem pa, da so naši ministri v takratni vladi to težje izpostavljali kot pa jaz, ki nisem bila v vladi in sem bila evropska poslanka. Ampak če nekaj ni prav, pač ni prav, in samo to sem javno povedala.

Novi Sloveniji so takrat očitali, da je satelit SDS, danes pa je slišati, da je upogljiva stranka, da preveč simpatizira z največjo vladno stranko.
Vedno sem zagovarjala, tudi ko sem bila še predsednica in smo bili v opoziciji, da vedno podpremo tisto, kar je dobro in pametno. Če mislimo, da nekaj ni prav, pa zavrnemo. V tem smislu je NSI pri nekaterih vladnih predlogih sodelovala, ne da bi zaradi tega hotela vstopiti v koalicijo. Meni se zdi to normalno, in to je tudi način dela v Evropskem parlamentu. Mi tam sodelujemo ne glede na politično pripadnost. To ne pomeni, da si zdaj z nekom v koaliciji, če si podprl nekaj, kar je v skladu s tvojim programom in vrednotami. To so bolj zlonamerna podtikanja, ki se jih neka stranka kar naprej poslužuje. Istočasno pa razglaša, da oni lahko z vsemi sodelujejo. Po njihovem mnenju pa to ni dopustno za Novo Slovenijo, ker mora biti zvesta ali pokorna samo eni stranki. S tem se pa jaz nikoli nisem strinjala in se tudi ne bom. Vsaka stranka ima svoj program, svoja načela in je prav, da to uveljavlja in ne sme biti privesek nobene druge stranke. Tudi v preteklosti sem se zavzemala za to, da gremo v koalicijo s kako drugo stranko, ni nujno, da je to vedno samo ena in ista stranka, ki ima svoje zgodovinske korenine prav tako na levici.

Torej ohranjate distanco do SDS oziroma predvsem do Janeza Janše?
O, imam kar več kot 20-letne izkušnje s to stranko, saj se je to začelo že na lokalnem nivoju. Žal mi je, da se je tako močno utaborila na desnici in s svojim močnim propagandnim aparatom prevzela tudi del naših volivcev.

Primož Lavre

Ni mogoče tudi pri Novi Sloveniji iskati kakšnih razlogov za ta premik volivcev?
Seveda. Ampak če nekdo stokrat pove, da je Ljudmila Novak Kučanova, pač začnejo ljudje to verjeti. Če se iz vljudnosti z nekom rokuješ, še nisi njegov podpornik.

Bili ste izvoljeni na prvih slovenskih volitvah v Evropski parlament pred 20 leti. Videli ste prehod Slovenije v povezavo. Bi lahko primerjali takratni in zdajšnji čas, je to sploh primerljivo? Verjetno je bilo takrat vzdušje povsem drugačno.
Ja, res je. V teh 20 letih so se zgodile ogromne spremembe, že v zadnjih petih letih so velike spremembe. Takrat je bilo res veliko navdušenje z vseh strani, 10 novih članic je takrat vstopilo v EU, prvič tudi iz Vzhodne Evrope. Rekli smo, da je Evropa zadihala z obema kriloma pljuč, veliko navdušenje je bilo tudi na naši strani. Mi smo bili takrat dokaj neprepoznavna država, hkrati pa smo vedno znova slišali, da smo med najbolj razvitimi. Bili smo ponosni, ker smo prvi od novih članic predsedovali Svetu EU leta 2008, leta 2007 smo prvi od novih prevzeli evro. Bili smo uspešni in vedno bolj so nas odkrivali tudi v Evropi. Večkrat smo slišali pohvale, da je Slovenija res lepa, čista, razvita. V začetku smo bili dokaj neodkriti biser.
Po 20 letih je to navdušenje nad EU nekoliko upadlo, tudi zaradi vseh kriz, ki so pretresle,ne samo Evropsko unijo, ampak tudi svet. Nekatere države iz bivšega vzhodnega bloka so malo pozabile, kakšna so pravila v demokraciji, ker so se uveljavili nekateri avtokratski voditelji. To zagotovo ni dobro, okrepil se je tudi populizem. Po drugi strani pa smo po brexitu vsi spoznali, da je Velika Britanija po izstopu precej na slabšem. Tudi oni so spoznali, da so nasedli propagandi. Zdaj nihče več ne govori, da bi izstopil iz Evropske unije. So pa nekateri posamezniki in stranke, ki jo majejo na vseh koncih. Nekateri so celo od zunaj plačani za to, sploh nekatere populistične stranke. Tudi ruska propaganda je zelo močna. Skratka, Evropa ima tudi nekaj »neprijateljev«, ki na vseh vogalih hiše podtikajo ogenj. Pravim, da pa se mi znotraj včasih prepiramo, kdo je zakuril peč, namesto da bi se skupaj branili pred zunanjimi sovražniki. Ostati moramo čim bolj enotni. Samo tako bo EU obstala in bo lahko vse te izzive tudi premagovala.

Verjetno pa je skozi ti dve desetletji zorel tudi odnos Slovencev do Evropske unije. Bi to lahko opisali? Kaj opažate?
V začetku smo se večinsko odločili za vstop. Nekaj dvomov je bilo, kako bo na primer z jezikom. Videli smo polno nevarnosti, med drugim to, kako bodo tujci prišli v Slovenijo. Zdaj pa vidimo, da jezik lahko ohranimo samo mi, da nam Evropska unija tega noče vzeti ali pa preprečevati njegove uporabe. Veliko smo pridobili. Če pa hočemo biti del skupnosti, za katero smo se sami odločili, pa moramo seveda tudi spoštovati njena pravila. To je za nas velikokrat dobro, ker v nekaterih državah, kjer niso več spoštovali človekovih pravic, svobode medijev in vladavine prava, se je utrdil avtokratski način vladanja, razširili sta se korupcija in klientelizem. Evropa nas nekako ščiti pred tem.

Načeli sva veliko tem, ki so v središču pozornosti, je morda kakšna, ki po vašem mnenju ostaja prezrta, spregledana?
Da, demografija. Migracije in delovno silo potrebujemo tudi zato, ker se naše prebivalstvo stara, hkrati pa je rodnost nizka. To je težava v Evropi, v Sloveniji pa še posebej. Vesela sem, da imam tri otroke in še 10 vnukov. Ob spodbudah države in dobro urejenem otroškem varstvu je odločitev na posamezniku. Staranje prebivalstva želijo nekateri reševati s pomočjo evtanazije, s čimer se pa jaz ne strinjam. Vsak človek ima pravico, da polno živi, in to od spočetja do naravne smrti. Manjka nam spoštovanja do starejših in izkušenih ljudi. Vzgoja za vrednote mora biti sestavni del vzgoje v družini in družbi.

O evtanaziji bomo odločali na posvetovalnem referendumu, bo pa posvetovalni referendum razpisan tudi glede gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Se vam zdi to pravi pristop, da pri tako velikem projektu soodločajo državljani? Bi se strinjali s svarili, ki se pojavljajo ob načrtovanju projekta, da je na vidiku nova TEŠ 6?
Pri velikih naložbah je vedno tudi nevarnost korupcije, tako da moramo biti pazljivi. Nisem ljubiteljica jedrske energije, vem pa, da na žalost nimamo drugih rešitev v teh okoliščinah. Vetrnic ne maramo, jih nočemo, ampak na neki točki se moramo vprašati, ali bomo sedeli ob svečah. Zdi se mi prav, da se ljudi predhodno vpraša o tem, kako bomo ta problem reševali. Če se za nekaj odločimo, je pač to treba izvesti. Seveda pa moramo pri tem zelo paziti, da se nam TEŠ 6 ne ponovi oziroma da se projekt dela v skladu z zakonodajo in gospodarno, da se ne razmetava z denarjem.

Zdaj se je pojavila nekakšna inflacija referendumskih pobud, čemu to pripisujete?
Tudi nekaterim neumnim predlogom vlade, zagotovo. Kar precej takih je bilo, ki so jih potem sami umaknili, ko so uvideli, da niso najbolj pametni. Živim na podeželju, imamo svoj gozd, pa ne bi smela kuriti ali pa se ogrevati z lesom iz našega gozda? Se pa strinjam, da moramo več vlagati v obnovo peči. Treba je vlagati v nove tehnologije in sprejemati razumne ukrepe z upoštevanjem okoliščin, v katerih živimo. Se pa vlada ukvarja tudi z vprašanji, ki niso bistvena, sploh če vemo, da imamo velike probleme na različnih področjih, od javnega sektorja s stavkami upravnih enot do perečih problemov v zdravstvu in socialnem varstvu.

Ali to povezujete s predvolilnim časom, vse te upore, proteste, stavke?
Da ti problemi obstajajo, vemo že dolgo. Premier Golob je na začetku mandata napovedal, da bodo v dveh mesecih rešili vse težave. Pričakovanja so bila velika, zdaj pa se te napovedi ne uresničujejo in zato so ljudje razočarani. On pravi, da ima cel zvezek rešitev, jaz pa pravim, da me zanima, kako debel je ta zvezek in kdaj bodo rešitve zaživele. ***Citati po potrebi: Predvidevam, da bo primat ohranila Evropska ljudska stranka, ki je zmerna desnosredinska in proevropska stranka. Žal mi je, da se je SDS tako močno utaborila na desnici in s svojim močnim propagandnim aparatom prevzela tudi del naših volivcev.