Na delovnih mestih se vedno bolj širi prekarnost, sistemi socialne države počasi razpadajo, gospodarstvo pa medtem ustvarja dobičke, od katerih delovni ljudje nimamo ničesar. Nimamo več razlogov za praznovanje prvega maja, pred praznikom dela, ko se spominjamo tistih, ki so delavstvu izborili delavske pravice, a je to tudi opomnik, da se ta borba nikoli ne neha, meni Mojca Žerak, predsednica sindikata Mladi plus.
Slednja opozarja, da je prekarnih oblik dela vse več, in to ne le med mladimi, a ti so še posebej na udaru tovrstnih praks. V letu 2022 je po podatkih Statističnega urada RS med mladimi, ki so se prvič zaposlili, kar 73,7 odstotka dobilo pogodbe za določen čas, 5,1 odstotka jih je na trg dela vstopilo preko samozaposlitve.
Stabilnost in varnost ogroženi
Mojca Žerak poudarja, da v prekarne odnose niso več ujeti samo mladi do 30. leta starosti, saj ko delavec enkrat vstopi na trg dela v prekarni obliki, je velika verjetnost, da bo v njej ostal ujet tudi v poznejših letih. Te oblike dela so težava, saj pri njih, tako predsednica sindikata, ni nobenih varovalk pred odpuščanjem, ni odpovednih rokov, odpravnin, sodelovanje se lahko prekine iz kakršnegakoli razloga. Prav tako ni drugih delavskih in socialnih pravic, kot so plačana bolniška odsotnost, dopust, plačan prevoz na delo, plačana malica.
"Tako stanje vpliva na standard delavskega razreda nasploh; več kot imamo prekarcev, manj imamo delavcev in delavk z zagotovljeno stabilnostjo in varnostjo v življenju. Z razraščanjem prekarnosti se vračamo nekam v preteklost, v čas pred obstojem delavskih pravic, krvavo priborjenih v številnih bojih. In če pohoda prekarnosti ne bomo ustavili, bomo čez leta imeli hude težave s financiranjem potrebnih skupin sistemov; zdravstvenega, sistema socialne varnosti, pokojninske in invalidske blagajne. Imeli bomo armado delavk in delavcev brez prihodnosti, na robu preživetja."
Tako Mojca Žerak, ki vlado spomni na obljubo iz koalicijske pogodbe o sistemski ureditvi problema prekarnosti. V sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Luka Mesec iz Levice, so ključne ukrepe zapisali v deklaracijo, ki je izhodišče za nacionalno strategijo proti prekarnosti. "Pričakujemo, da se bodo v preostanku mandata omenjenega lotili celostno in sistemsko ob vključitvi sindikatov in druge civilne družbe."
Prav reforme, kot so pokojninska, davčna in plačna, so tiste, ki jih je vlada Roberta Goloba napovedala, in bodo imele pomemben vpliv na položaj delavstva, zato je ključno, da se oblikujejo v sodelovanju tako z delodajalci kot sindikati. Ki so upravičeno zaskrbljeni, saj socialni dialog na Ekonomsko-socialnem svetu obujajo vsakih nekaj mesecev, za zdaj brez velikega učinka. Stavke v javnem sektorju, od dejavnosti do dejavnosti, so ob brezciljni vladi realnost, ki se ji bo tudi v prihodnosti težko izogniti.
Sistemsko ignoriranje
Varovanje delavskih pravic je tako nuja. Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, ob tem opozarja, da je sicer splošen vtis, da se raven varovanja pravic vzdržuje, a stanje na terenu kaže, da se dejansko poslabšuje. "Sistemsko se ignorira cele dele trga dela v smislu nadzora agencijskega dela, kršitev tujih delavcev, ki vse množičneje prihajajo." Zato Lukić, ki je že večkrat opozoril na nujnost, da inšpektorji uporabijo pooblastila, ki jim jih daje zakonodaja, zahteva, da vsak opravi svoje delo v skladu s funkcijami, ki jih imajo. "Terensko delo nadzornih organov na področju varovanja delavskih pravic je najbolj učinkovito sredstvo!"
Tudi delavci pa morajo biti, tako Mojca Žerak, pozorni na krhanje priborjenih pravic, se povezati in se jim postaviti v bran. Za izboljšanje položaja vseh delavcev. "Bodimo solidarni drug do drugega, saj naša moč izhaja predvsem iz naše množičnosti." Tako Mojca Žerak, medtem Lukić tudi delavce poziva, naj uveljavljajo svoje pravice. "To ni stvar sramote, to je odgovorno ravnanje!"
