Šest ustavnih sodnikov razkrilo "popoldanske" zaslužke, zakaj jih Klemen Jaklič skriva?

Klemen Jaklič ne želi razkriti, koliko denarja je v zadnjih letih zaslužil s predavanji in drugim »popoldanskim« delom. Večina ostalih ustavnih sodnikov s tem nima težav.

Po razkritju, da je imel ustavni sodnik Klemen Jaklič sedem let tudi status samostojnega podjetnika, ne da bi o tem obvestil ustavno sodišče, so se pojavila ugibanja, koliko prihodkov je ustvaril s »popoldanskim« delom in kdo ga je plačeval. Ustavno sodišče je namreč najvišji organ sodne oblasti, zato je še toliko bolj pomembno, da ustavni sodniki pri odločanju niso v konfliktu interesov.

Vseh devet ustavnih sodnikov smo zato pred tednom dni prosili za podatke o tem, koliko dodatnih prihodkov so poleg redne plače ustvarili lani in v preteklih letih. Zanimali so nas prilivi iz Slovenije kot tujine, prav tako imena pogodbenih partnerjev. Te podatke nam je brez oklevanja sporočilo šest ustavnih sodnikov: predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, Špelca Mežnar, Rok Čeferin, Katja Šugman Stubbs, Rajko Knez in Neža Kogovšek-Šalamon.

bobo

Rok Čeferin Čeferin je s.p. zaprl avgusta 2019, mesec dni pred začetkom mandata.

Rok Svetlič nam je sporočil, da »z vsemi podatki o mojih dohodkih razpolagajo pristojni državni organi«. Na naše zaprosilo se tako nista odzvala le dva: Marko Šorli in Klemen Jaklič. Tako Svetlič kot Šorli sta sicer Jakliču ob razkritju, da je imel odprt s.p, stopila v bran. Vsi trije so podpisali skupno izjavo, v kateri so preostalim sodnikom očitali, da so z napadom na Jakliča prekoračili pooblastila, ki jih imajo po zakonu in ustavi. Koliko dodatnih prihodkov so torej ustvarili ustavni sodniki? In zakaj Jaklič ne želi razkriti, od kod vse jih je prejel?

S predavanji zaslužijo nekaj tisoč evrov na leto

Kot že omenjeno, šest ustavnih sodnikov z razkrivanjem teh podatkov nima nobenih težav. Tako je predsednik ustavnega sodišča Accetto, ki je bil tako kot Jaklič izvoljen marca 2017, v dobrih sedmih letih za predavateljsko delo na ljubljanski pravni fakulteti v povprečju prejemal približno 500 evrov neto na mesec. V zadnjem času je ta znesek nižji. Polega tega je skupno dobil še za nekaj tisoč evrov honorarjev za priložnostna predavanja in seminarje v Sloveniji in tujini.

Mežnar za delo na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, kjer je 20-odstotno zaposlena, prejema okoli 360 evrov neto na mesec. Za druga predavanja je lani prejela nekaj manj kot 1300 evrov. Tudi Stubbs Šugman je 20-odstotno zaposlena na ljubljanski pravni fakulteti, za kar mesečno dobi 490 evrov neto. Knez za petinsko delo na mariborski pravni fakulteti prejme 530 evrov na mesec. Kogovšek-Šalamon, ki je mandat začela z začetkom lanskega leta, pa je lani poleg plače prejela še približno 650 evrov neto na mesec, največ od Mirovnega inštituta. Čeferin je imel v zadnjih treh letih za dobrih 600 evrov drugih dohodkov.

Ustavno sodišče je namreč najvišji organ sodne oblasti, da ustavni sodniki pa ne smejo biti v konfliktu interesov.

Nihče od navedenih v času, ko opravljajo funkcijo ustavnega sodnika, ni imel odprtega s.p. Čeferin ga je zaprl avgusta 2019, mesec dni pred začetkom mandata, Šugman Stubbs pa julija 2018, več mesecev pred tem, ko je uradno postala kandidatka za ta položaj.

Našli smo sodno prakso: sodnik ne sme imeti s.p.

O tem, zakaj Jakliču ni v interesu razkritje dohodkov, ki jih je v sedmih letih dela na ustavnem sodišču beležil prek s.p. ter prek avtorskih in drugih pogodb, je za zdaj mogoče le ugibati. V zgodbi sta sicer ključni dve vprašanji.

Bobo

Neža Kogovšek Šalamon je dobiva plačo, a tudi še 650 evrov neto na mesec, največ od Mirovnega inštituta.

Prvič, ali lahko ima ustavni sodnik status s.p.? Čeprav sam Jaklič in njegovi podporniki poudarjajo, da mu zakon tega ne prepoveduje, imamo v Sloveniji na tem področju že sodno prakso. Tako je vrhovno sodišče oktobra 2022 odločilo, da »sodnik (...) ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravno organizacijske oblike samostojni podjetnik (s.p.)«.

»Pridobitni interes, ki se uresničuje z nastopanjem na trgu in omogoča prisotnost nepregledne vrste partikularnih interesov, ni združljiv s sodniško funkcijo. Blažjega ukrepa, ki bi enako učinkovito odpravljal dvom v neodvisnost sodnikov v družbi, ni. Zato je ukrep nujen,« je ugotovil senat, ki mu je predsedoval Peter Golob. Vrhovno sodišče je presojalo primer nekdanje sodnice upravnega sodišča Petre Stanonik Bošnjak, ki ji je funkcija mirovala, medtem ko Jaklič še vedno aktivno opravlja svojo delo.

»Vrhovno sodišče sicer ne dvomi, da je pravnoorganizacijska oblika, prek katere tožnica opravlja sporno delo, davčno bolj ugodna od druge, na primer pogodbene podlage, vendar davčna optimizacija, kot jo je ob zaslišanju poimenovala tožnica, ne more biti razlog za odstop od zapovedi o nezdružljivosti opravljanja dela s sodniško funkcijo,« je navedlo in poudarilo, da je opravljanje dela prek s.p. v nasprotju z zakonom o sodniški službi in celo z ustavo.

Koliko zasluži s predavanji in komu izstavlja račune

Drugo, še pomembnejše vprašanje je, za koga vse je Jaklič delal. Pred dobrim tednom je tako v izjavi za Planet TV poudaril, da »se je kot s.p. ukvarjal zgolj s predavanji in nekaj malega raziskovalnega dela«.

V zadnjih dneh leta 2018 je postal redni profesor na Fakulteti za pravo in poslovne vede (FPPV) pri Katoliškemu inštitutu. Že pred tem je bil njen zunanji sodelavec. S tem je verjetno povezano tudi odprtje njegovega s.p. decembra 2017. V podatkovni bazi Sicris, ki beleži dejavnost več kot 40 tisoč slovenskih raziskovalcev, je mogoče razbrati, da ima status raziskovalca sedem sedanjih ustavnih sodnikov, a med njimi ni Jakliča. Kakšno raziskovalno delo je torej opravljal in za koga?

Novonastajajoča hiša Klemna Jaliča naj bi bila vredna 1,5 milijona evrov.

Razkritje zaslužkov prek s.p. in imen naročnikov bi dokončno odgovorilo na očitke, ali se je Jaklič res ukvarjal samo z delom predavatelja, ali pa je morda šlo tudi za pisanje pravnih mnenj. Še posebej, če bi njegove storitve naročala katera od odvetniških pisarn, plačila pa bi bila neprimerljivo višja kot pri njegovih sodniških kolegih. Jakličev s.p. sicer nikoli ni bil zavezanec za plačilo DDV, kar pomeni, da v obdobju 12 mesecev ni ustvaril več kot 50.000 evrov prihodkov. To bi pomagalo odgovoriti tudi na vprašanje, od kod Jakliču finančna sredstva za nepremičninski projekt življenja.

Od kod denar za gradnjo milijonske vile?

V času, ko je bil že ustavni sodnik, se je v občini Dobrova - Polhov Gradec lotil izgradnje 750 kvadratnih metrov velikega objekta z bazenom, ki bi lahko po nekaterih ocenah stal 1,5 milijona evrov. K temu gre posebej prišteti še stroške opremljanja. Na Jakličevi nepremičnini je medtem vpisana le 250.000 evrov visoka bančna hipoteka. Še pred desetletjem je bil praktično brez premoženja. »Priznam, da nisem uspel nič privarčevati,« je Jaklič leta 2013 govoril o svoji akademski karieri v Združenih državah amerike (ZDA) in s tem povezanimi zaslužki. S plačo predavatelja oziroma pridruženega profesorja na univerzi Harvard je namreč z družino zaradi visokih življenjskih stroškov »komaj preživel«.

V zadnjih dneh je sicer Jaklič novinarjem med drugim pojasnjeval, da je podedoval večje premoženje. Toda to ne drži povsem. Res je od očeta dobil v last polovico poslovno-stanovanjskega objekta in več zemljišč v Črnomlju. A to se je zgodilo šele lani, torej po začetku gradnje vile. Na nepremičninah je sicer do nadaljnjega vpisana dosmrtna služnost. Poleg tega je od začetka leta 2022 na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) sporočil samo dve spremembi premoženjskega stanja. Prvič januarja 2022, ko je komisijo obvestil, da je v letu 2022 odsvojil večjo vsoto denarnih sredstev. In drugič januarja lani, ko ji je sporočil, da je najel posojilo.