Nominalna rast povprečnega bruto (9,0 odstotka) in neto (10,2 odstotka) dohodka na prebivalca je bila najvišja od leta 2015. Realna rast prvega je bila komaj opazna (0,2 odstotka), drugega pa malenkost višja (1,2 odstotka), je med tednom sporočil državni statistični urad.
Na ravni statističnih regij je bil leta 2022 povprečni neto dohodek na prebivalca najnižji v pomurski, najvišji pa v osrednjeslovenski statistični regiji. Višji od slovenskega povprečja je bil, enako kot leto prej, v treh regijah: osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji ter jugovzhodni Sloveniji.
V primerjavi z letom 2021 se je povprečni neto dohodek na prebivalca zvišal v vseh statističnih regijah - najmanj v gorenjski (za devet odstotkov), najbolj pa v osrednjeslovenski (za 11 odstotkov), kjer je bil s 13.302 evrov najvišji v Sloveniji in osem odstotkov višji od povprečja. Najnižji je bil v pomurski, kjer je dosegel 10.823 evrov in je bil za 12 odstotkov nižji od slovenskega povprečja.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Povprečni neto dohodek na prebivalca je bil najvišji v občini Kranjska Gora, jasno, zaradi turizma, najnižji pa v občini Kuzma. Povprečni neto dohodek na prebivalca v občini Kranjska Gora je predlani znašal 15.171 evrov in je bil od slovenskega povprečja višji za 23 odstotkov. V občini Kuzma je medtem znašal 8313 evrov in je bil za 33 odstotkov nižji od slovenskega povprečja.
Višji od slovenskega povprečja je bil v 55 občinah. V Kranjski Gori se je na letni ravni znižal, v preostalih 211 občinah pa se je nominalno zvišal. Po drugi strani se je realno zvišal v 172 občinah, v 40 pa znižal.
Najvišje povprečne neto dohodke na prebivalca so imele ob občini Kranjska Gora še občine Trzin, Log - Dragomer, Ankaran, Škofljica, Šmarješke Toplice, Ljubljana, Bled, Mežica in Novo mesto. Najnižje pa so imele poleg občine Kuzma občine Rogašovci, Grad, Hodoš, Apače, Solčava, Gornji Petrovci, Razkrižje, Osilnica in Cankova.
