Številne države imajo zlato v svojih rezervah, upravljajo ga centralne banke. Po podatkih Banke Slovenije ima naša država trenutno 3,2 tone zlata, njegova vrednost je 192 milijonov evrov. Največ rezerv v zlatu je na stari celini, samo najmočnejši trojček – Nemčija, Francija in Italija – ima skupaj 8251 ton. Razporeditev zalog zlata v Sloveniji sosednjih državah je zelo zanimiva. Hrvaška je brez njih, Italija je s slabimi 2500 tonami tretja največja lastnica zlata na svetu, Avstrija ga ima 280 in Madžarska 95 ton.
Med državami nekdanje Jugoslavije ima največ zlata Srbija – 40 ton. Slovenija ga ima 3,2 tone, Bosna in Hercegovina 1,5 tone, Hrvaška ga po podatkih organizacije World gold council nima. Zanimivo je tudi, da zlata nimata Norveška in Kanada, ki v svetovnem merilu sodita med najrazvitejše države in ljudem omogočata visok življenjski standard. Med vsemi državami na svetu imajo največjo zalogo Združene države Amerike – 8133 ton. Kitajska in Rusija imata vsaka okoli 2300 ton, Švica tisoč, Indija in Turčija, ki postajata vse močnejši sili na gospodarskem parketu, pa 800 in 540 ton.
Polovica zalog zlata je v Evropi
Zaloge zlata v centralnih bankah so zelo različne. Polovica vseh jih je na evropski celini, kakšna tretjina v ZDA, preostale pa v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Države, ki so zrasle na nafti, na primer Savdska Arabija, Katar, Irak, Združeni arabski emirati in druge, z zalogami zlata ne izstopajo.
V primerjavi s Slovenijo imajo dokaj bogato založene zakladnice države evropskega vzhodnega bloka: Poljska 359 ton, Slovaška 32 in Češka 31 ton. V zadnjih 20 letih zlato pospešeno kupujeta Kitajska in Rusija, po mnenju analitikov bi lahko to pomenilo tudi napad na ameriški dolar. Da bi azijska in evropska velesila ujeli konkurentko z druge strani Atlantika, je malo verjetno, saj je vsaka šele na četrtini njenih zalog.
Državna skrivnost: kam so šli milijoni od prodaje leta 2005
Slovenija je zlato prejela po delitvi premoženja nekdanje Jugoslavije. Banka Slovenije ga je leta 2001 dobila 7,55 tone, danes ga ima še polovico, 3,2 tone. Zaloge je zmanjšala dvakrat. Prvič ob vstopu v evrosistem, ko je zlato »pretopila« v devizne rezerve pri Evropski centralni banki. Leta 2005 je Banka Slovenije prodala 2,5 tone zlata. Zakaj so prodali zlate rezerve, koliko denarja so na ta račun iztržili in za kaj ga je država porabila, na Banki Slovenije ne razkrivajo. »Odločitev glede prodaje zlata leta 2005 je bila sprejeta v skladu s pooblastilom glede upravljanja uradnih deviznih rezerv in drugega premoženja iz 12. člena Zakona o Banki Slovenije. Strateških odločitev v skladu z zakonom ne smemo javno pojasnjevati in komentirati,« so povedali pri Banki Slovenije.
Kam je šel denar od prodaje, smo vprašali tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo, ki se je konkretnemu pojasnilu diplomatsko izognil: »Banka Slovenije je po ustavi neodvisna institucija. Vlade ne obvešča o takšnih odločitvah.« 2,5 tone zlata, kolikor ga je Banka Slovenije v letu 2005 prodala, o kupnini pa molči, ker da jo k temu zavezuje zakon, bi po današnji tarifi imelo vrednost 150 milijonov evrov. Preostanek zlate rezerve po dveh odprodajah, to je 3,2 tone, ima Banka Slovenije deponiran v tujini, pri finančnih institucijah, ki so specializirane za hrambo zlata. »Slednje omogoča, da se z zlatom upravlja oziroma trguje na mednarodnih finančnih trgih in se z njim lahko razpolaga tudi v izrednih razmerah. Podatka glede natančne lokacije zlata ne moremo razkriti,« so še navedli v Banki Slovenije
