Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so včeraj opravljali hišne preiskave zaradi sumov več kaznivih dejanj pri razpisu za avtovleko in drugih poslih državne Družbe za avtoceste (Dars). Za zdaj je osumljenih šest oseb. Med njimi sta tudi nekdanji prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak, ki je moral s položaja oditi v začetku novembra, in bivši vodja področja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin. Oba sta dolgoletna člana NSi, Hajdinjak pa je njen nekdanji podpredsednik.
Zdaj razkrivamo, da so se v tej stranki že pred pol leta, ko je bila preiskava že v teku, odločili na vse mogoče načine preveriti, ali sta se Hajdinjak in Jaklin res znašla pod lupo kriminalistov. Za to so uporabili parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki jo vodi poslanec NSi Janez Žakelj.
Sredi novembra, nekaj dni po odhodu Hajdinjaka z Darsa, so trije člani komisije obiskali generalno policijsko upravo, da tam opravijo izredni nadzor. Po naših informacijah sta dva poslanca, Žakelj in predsednik NSi Matej Tonin, ob prihodu predložila tudi daljši seznam telefonskih številk. Zanimalo naj bi ju, ali gre za telefonske številke, zoper katere kriminalisti izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, torej jim prisluškujejo. Pri tem nista razkrila, čigave so.
Šele čez več mesecev naj bi se izkazalo, da sta bili na seznamu, ki sta ga prinesla Žakelj in Tonin, tudi telefonski številki Hajdinjaka in Jaklina, dveh osumljencev v preiskavi poslov Darsa. Toda ob tem sta Žakelj in Tonin očitno na enak način preverjala še ljudi iz poslovnih omrežij NSi, ki jih je mogoče najti v poslih z državo. Med drugim naj bi bili na seznamu tudi telefonski številki odvetnice Nine Zidar Klemenčič in primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja.
Žakelj: O nadzoru ne morem javno govoriti
Uradnih informacij o tem, kaj so na sedežu generalne policijske uprave počeli poslanci KNOVS (ob Žaklju in Toninu naj bi bil tam še poslanec SD Predrag Bakovič), ni mogoče dobiti. Na vprašanje, ali lahko potrdi ali zanika informacije, da so poslanci komisije na policiji preverjali, ali ta zoper posamezne telefonske številke izvaja prikrite preiskovalne ukrepe, nam Žakelj včeraj popoldne ni odgovoril. Prek službe za odnose z javnostmi NSi je Žakelj potrdil le, da je bila pooblaščena skupina KNOVS novembra na izrednem nadzoru na generalni policijski upravi. »Nadzor je bil označen s stopnjo tajnosti zaupno, zato o vsebini in ugotovitvah ne morem javno govoriti,« je poudaril Žakelj.
Toda dejanski namen obiska obeh poslancev na policiji bi lahko nakazovalo časovno sosledje dogodkov. Poslanci so se tako za izredni nadzor na policiji odločili po aferi Dars. Ta je izbruhnila konec lanskega oktobra, ko so na Pop TV razkrili zgodbo enega od podjetnikov, ki se je želel na Darsu potegovati za posel z avtovleko. Zanj je moral po lastnih besedah plačati 90 tisoč evrov podkupine Roku Snežiču, ki je v času vlade Janeza Janše veljal za osebo iz njegovega ožjega kroga.
Že naslednji dan so na policiji potrdili, da so začeli preverjati informacije o sumih domnevnih kaznivih dejanj. Četudi je Hajdinjak javno poudarjal, da s posli z avtovleko ni imel nič in da Snežiča nikoli ni srečal, je hitro postalo jasno, da se njegov položaj maje. V začetku novembra so nadzorniki Darsa, imenovani v času sedanje vlade, sklicali izredno sejo, med katero je Hajdinjak odstopil.
Ko preiskava steče, prideta na policijo Tonin in Žakelj
A do zdaj ni bilo javno znano, da je zgodba že takrat dobila nadaljevanje. Le dva tedna po Hajdinjakovem odhodu so poslanci KNOVS brez vnaprejšnje napovedi obiskali generalno policijsko upravo. Pozor: to je bilo že v času, ko je NPU vodil predkazenski postopek v zadevi Dars. Bistvo: imetniki štirih telefonskih številk s seznama, ki sta ga s seboj prinesla Žakelj in Tonin, so tako ali drugače povezani z NSi ali njenimi vodilnimi.
Kot že omenjeno, Hajdinjak je nekdanji podpredsednik stranke. Jaklin je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ko ga je vodil Tonin. Odvetniška družba v lasti Nine Zidar Klemenčič je za Dars, ko ga je vodil Hajdinjak, opravila za 316 tisoč evrov poslov. Vežnaver, ki je bil pozneje osrednji akter afere sodna stavba, pa se že vrsto let rad javno pohvali, da ima odlične odnose z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem.
Pri tem je treba vedeti, da kriminalisti do ključnih dokazov v preiskavah pogosto pridejo s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, med katere spada tudi prisluškovanje telefonom. Sta torej Žakelj in Tonin zlorabila pristojnosti komisije zato, da bi ugotovila, kako daleč v omrežja NSi je segala kriminalistična preiskava? Kakšne informacije o tej preiskavi sta dobila pred tem in od kod? In ključno: sta informacije o morebitnih ukrepih zoper posamezne telefonske številke razkrivala njihovim uporabnikom, s čimer bi lahko s položaja članov komisije potencialno ogrozila samo preiskavo?
Mahnič je želel fotografirati policijske dokumente
»KNOVS je po zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb pooblaščen, da na policiji preverja uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov,« nam je včeraj zatrdil Žakelj. Ključni institut komisije, prek katerega ta izvaja nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami, je tako imenovana pooblaščena skupina. Vsakič se imenuje skupina najmanj treh članov, ki nato opravi napovedani ali nenapovedani obisk oziroma ogled naprav in prostorov.
Toda tudi pri parlamentarnem nadzoru represivnega organa obstajajo meje, ki politiki onemogočajo pridobivanje operativnih podatkov iz preiskav. Ključna naloga komisije je tako preverjati, ali pri prikritih preiskovalnih ukrepih, odrejenih s sodno odločbo, ne prihaja do zlorab. Pridobi lahko podatke o številu zadev in oseb, zoper katere so bili ti odrejeni, o zakonitih razlogih za to, časovnem obdobju, številu in vrsti komunikacijskih sredstev, zajetih v ukrepe. V druge policijske postopke se komisija ne sme vmešavati.
Do najodmevnejšega primera zlorabe iste komisije v politične namene v zadnjih letih je sicer prišlo februarja 2020. Takrat sta poslanca SDS Žan Mahnič in Zvonko Černač med izrednim nadzorom na policiji zahtevala podatke o preiskavah financiranja SDS in Zdravka Počivalška, poznejšega koalicijskega partnerja v tretji Janševi vladi. Mahnič pa je želel celo fotografirati nekatere dokumente, ki jih je KNOVS pregledal na policiji.
Portal necenzurirano.si medtem že poroča o novih razkritjih o sumih zlorabe parlamentarne komisije Knovs v strankarske namene.
Žakelj obrnil ploščo
Iz Generalne policijske uprave so v odzivu na Žakljeve navedbe zapisali, da v »Policiji varujemo varovane podatke v skladu s predpisi in jih ne posredujemo nepooblaščenim osebam, zato odločno zavračamo navedbe z današnje izjave predsednika Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.« Zanikali so, da bi Policija in njeno vodstvo podatke o nadzoru posredovali političnim strankam.
Predsednik Knovsa Janez Žakelj je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je komisija ravnala zakonito in skladno z uveljavljeno prakso. Pojasnil je, da se je na komisijo oziroma posameznega člana komisije obrnilo več posameznikov, ki je izrazilo prepričanje, da jim neupravičeno in nezakonito prisluškujejo. Ta član se je nato obrnil nanj s pobudo za nadzor. Po navedbah Žaklja se je seznam telefonskih številk oblikoval dlje časa in je na koncu vključeval večje število telefonskih številk. Kot bistveno je izpostavil, da bi lahko policija, če bi ocenila, da bi nadzor vplival na predkazenski postopek, nacionalno varnost, izvajanje tajnih operacij ali na razkritje zaščitenega vira, ta nadzor zavrnila. Tega ni storila, nadzor pa je bil po navedbah Žaklja izveden korektno. Žakelj je danes naznanil še, da bo Knovs na eni od prihodnjih sej ponovno obravnaval zapisnik nadzora in v skladu s pristojnostmi tudi naznanil sum nepooblaščenega izdajanja tajnih podatkov.
Na današnje izjave Žaklja so se že odzvali na portalu necenzurirano.si, kjer so poudarili, da je predsednik Knovsa zdaj obrnil ploščo. Če je še včeraj v oddaji 24ur zvečer pojasnil, da je pobudo za preverjanje telefonskih številk prejel od »anonimnega vira,« pri čemer naj bi bile tudi »številke anonimne,« je danes dejal, da se je na komisijo obrnilo več posameznikov in da so se številke zbirale dlje časa. To posledično pomeni, da je šlo za osebe, za katere sta tako Žakelj kot Tonin vedela, kdo so. Razkril je tudi datum nenapovedanega nadzora, ki se je odvil 7. novembra lani. Kar pomeni, da so telefonske številke osumljencev v kriminalistični preiskavi preverjali dan po odstopu Hajdinjaka, enega od osumljencev v zadevi, in v času, ko je NPU že začel s predkazenskim postopkom.
V oči bode tudi dejstvo, da na spletišču državnega zbora o nujni seji, na kateri so odločali o tem izrednem nadzoru na policiji, ni nobene sledi, saj v evidencah manjkata sklica dveh sej, ki sta potekali med 3. in 9. novembrom. Žakelj je danes glede tega vprašanja pojasnil, da sta bili seji »stornirani zaradi napake v informacijskem sistemu.«
