Dvignili so roke

Slovenski zdravniki so obupali, mali Erik pa je dobil možnost življenja v Gradcu

U.C.
25. 4. 2024, 13.36
Posodobljeno: 25. 4. 2024, 14.16
Deli članek:

Slovenski zdravniki malemu Eriku niso mogli dati nobenih možnosti preživetja. Ultrazvočna slika je pokazala ogromno malformacijo v pljučih še nerojenega otroka. Ogromne ciste so povzročile hudo kopičenje tekočine v malem telesu.

Profimedia
Erik je bil v svojem kratkem življenju že dvakrat operiran.

Slovenski zdravniki so dvignili roke, a tega Erikova starša nikakor nista hotela sprejeti, poroča Krone Zeitung. Oče Tadej Iršič se je obrnil na Philippa Klaritscha, vodjo fetalne medicine v Univerzitetni bolnišnici LKH Gradec, in mu napisal obupano elektronsko sporočilo. Ko sta starša prišli v ambulanto zdravnika v Gradcu, je ta vedel, da mora takoj ukrepati: "Če ne bi naredili tega posega, bi otrok umrl v maternici." Istega dne, mama Nina je bila v 22. tednu nosečnosti, je doktor Klaritsch izvedel operacijo, ki je v Gradcu še niso opravili: s tanko iglo je preko materinega želodca v pljuča nerojenega otroka vstavil medicinski pripomoček, da bi tekočina lahko odtekala iz ciste. Tekočina je odtekla in zmanjšala pritiska na srce. Takoj po rojstvu, 29. januarja letos, so Eriku odstranili del pljuč. S tem so ciste izginile. Pljuča pa zrastejo nazaj do četrtega leta. Samo čas jim moramo dati. Strokovnjaki v Gradcu so opravili dve operaciji in Eriku omogočili, da ima sedaj pred seboj »normalno« življenje.

To, da se je Erik rodil zdrav in da zdaj lahko mirno počiva v naročju svojih staršev, kot poroča tudi Kleine Zeitung, je pravi mali čudež za katerega so poskrbeli zagnani zdravniki v sosednji Avstriji. Njim gre zasluga, da se fantek lahko normalno razvija in osrečuje novopečene starše. »Erik je pravi mali borec,« je prepričana njegova mamica Nina Mohorko. In to je še kako res! Ko je bil Erik prvič operiran, je imel zgolj 300 gramov.

Starša, ki imata tudi dveletno hčerko, kar ne moreta verjeti in žarita, ko v naročju držita svojega drobnega Erika: »Ko sva slišala njegov prvi jok, sva bila hvaležna in prevzeta. Ne veva, kako naj se zahvaliva vsem tukaj v Gradcu!«